Spletni dnevnik

Nova generacija oblačil
19. april 2012 @ 17:17 | Teme Blagovna znamka, Vodnik po opremi.

 

Tradicionalni za vodo neprepustni in dihajoči materiali (membrane) so odlični z vidika vodotesnosti, vendar materiala, ki bi ostal suh tudi z notranje plasti, še ni bilo. Mountain Hardwear predstavlja Dry.Q, prvi sistem, ki resnično diha obenem pa ostane suh tudi od znotraj. Po domače rečeno membrano, ki prinaša vse kar je Gore Tex obljubljal že pred desetletji.

Družina Dry.Q:

• Dry.Q Elite

Je membrana namenjena uporabnikom, ki so izpostavljeni neusmiljenim vremenskim pogojem in neprestano v gibanju. Dry.Q Elite je najboljša zaščita pred zunanjimi vplivi, obenem pa vlago najhitreje odvaja od telesa. Je membrana za nenehno gibanje v zahtevnih pogojih. 
Tradicionalne membrane delujejo tako, da vlago, ki se nabere pod njimi, prepuščajo na zunanjo stran. Delovati začnejo šele ko je delež vlage pod jakno nad 70%. Najprej se moramo spotiti in šele potem vlaga začne prehajati skozi membrano. Zato smo v njih vedno »zmerno mokri«..
Dry.Q Elite je membrana, ki je prepustna tudi za zrak. To ne pomeni, da prepušča veter, ampak le zrak in z njim tudi vlago. Torej še preden se na površini nabere kondenz. Lahko bi rekli, da k pojmu vodoodpornosti in paroprepustnosti, dodamo nov pojem, zrakoprepustnost.

 

 

 

• Dry.Q Active

Je membrana zasnovana za najbolj intenzivno gibanje.
Je vodotesna in dihajoča ter predvsem elastična zaščita. Namenjena je torej tekačem, kolesarjem in ostalim aerobnim športom. Ta tip membrane vsebujejo izdelki, ki so v prvi vrsti lahki in elastični in se nosijo bolj ob telesu zato, da je trenje karseda nizko. Izdelana je za tiste aktivnosti, pri katerih je dihanje bolj pomembno od neprepustnosti.

 

 

 

• Dry.Q Core 

Je membrana namenjena praktično vsem vrstam aktivnosti v naravi ali mestu. Je tehnologija, ki ustreza industrijskim standardom za dihanje ter odpornost na vodo in veter. Je edina membrana, ki je bila razširjeno testirana z namenom, da zagotavlja dihanje. Oblikovana zato, da na vseh področjih ustreže zahtevam uporabnikov.
Vodoodpornost pri oblačilih so proizvajalci dosegli dokaj hitro. Zadnja leta je postal glaven kriterij vrhunskih oblačil dihanje. Cilj razvoja serije membran ali bolje rečeno tehnologije, je višja stopnja prepustnosti pare. Najdlje je razvoj segel pri membrani Dry.Q Elite, ki zračnikov pod pazduho sploh ne potrebuje. Z novimi rešitvami se pojavljajo tudi nove ovire. Jakne z najbolj paroprepustnimi membranami so namreč precej bolj hladne od ostalih, Gore ipd., zato je pogoj, za uporabnost ali celo smiselnost uporabe tako naprednih oblačil, konstantno gibanje.

 

 

• AirShield^TM Elite

Postavlja nova merila na področju oblačil za zaščito pred vetrom, zato ker ne zahteva visoke telesne temperature, ki bi sprožila delovanje, torej dihanje oblačila. To se začne v trenutku, ko oblačilo oblečemo.

AirShield^TM: Takojšnja zaščita pred vetrom. Povečano izparevanje vlage se začne takoj.

 

 

Komentarji: 0   slike: 0


Spray On Top
20. februar 2012 @ 13:03 | Teme Alpinizem, Gorništvo, Plezanje.

Klemen Premrl neposredno o Spray On Top, zdaj že eni bolj slavnih smeri ...

 

Januarja 2010 sta v Kanadi domačin Will Gad in Anglež Tim Emmet preplezala prvih 30 metrov zdaj že ene bolj slavnih plezalnih smeri nasploh, Spray On. Slap je vse od takrat deležen velike medijske pozornosti, tako v strokovnih kot laičnih krogih. Prva plezalca sta podala oceno WI10, takrat najvišja ocena v ledupa je bila WI7, kar pomeni, da sta lestvico dvignila kar za tri stopnje. Kaj podobnega se ni zgodilo pri nobenem drugem ocenjevanju v celotnem plezalnem svetu. Poleg tega gre za precej unikatno zadevo v veličastnem okolju in tudi za neobičajne dimenzije: reka padajoče vode, temperature 30 stopinj pod ničlo, za avtomobil velike sveče in specifičen poprhan led (spray ice), ki ne omogoča varovanja z vijaki. Zaradi bobneče vode je komunikacija že pri razdalji 20 m možna le preko radijske postaje, za iskanje svedrovcev pod ledom je potreben detektor kovin.

Lansko zimo sta prva plezalca smer podaljšala za 50 m, a še vedno končala v športnem duhu v previsu sredi stene. Letos pa sta Emmet in naš Klemen Premrl (oba Mountain Hardwear team) splezala do vrha stene in nastala je nova smer Spray On Top (WI10, M9+, 8 raztežajev, višina 140 m, dolžina 230 m). Nastala je nova kompleksna smer z izjemno težkim vstopnim delom v ledu (Spray On), klasično kombinirano plezarijo v srednjem delu in "škotskim" zgornjim delom v skali prekriti z neuporabnim snegom.

 

Klemen, vsekakor impresiven vzpon, poglejva ga po tehnični plati. Je Spray On res za cele tri ocene težji od vsega ostalega v ledu? Kaj podobnega v zgodovini ocenjevanja še nisem zasledil.
V. tehničnem smislu da. Druge ledne smeri praviloma ne potekajo v takšnem previsu, razen morda v ledeniških razpokah, kjer pa se pleza bolj za trening. Je pa v obeh primerih varovanje urejeno.

 

Poleg previsnosti Spray On prav svedrovci in s tem dobro varovanje loči od zahtevnih lednih smeri, tudi škotskih kombiniranih. Tam je pogosto faktor tveganja pomembnejši od samih težav.
Na varovanje in tveganje ima vsak svoj pogled. Zagotovim ti lahko, da sem se v veliko lednih smereh počutil mnogo bolj lagodno.

Kako trdne so vse tiste sveče?
Te so precej velike, dosti njih je večjih od poštenega družinskega avtomobila. Te sveče je pametno počistiti, ker niso tako stabilne in včasih kar same od sebe poletijo proti dnu. Tudi v primeru padca bi kakšno z lahkoto zbil. In ne bi se dobro končalo, če bi kakšno prestregla plezalna vrv.

 

 

Kako je potekalo plezanje, je bilo kaj padcev?
Enkrat sem kar pošteno poletel, ker je zelo previsno pa ni hudega. Ne glede na to ali plezaš v vodstvu ali kot drugi, vedno s sabo nosiš prižeme, da v primeru padca lahko hitro prideš nazaj.

 

Ima smer ključno mesto ali gre za vzdržljivostni problem?
Smer se začne v previsu 45°, nato preide v streho, ki je fizično najbolj zahtevna, nato zelo počasi preide v previs in končno v navpičnico. Ker gre za serijo gibov je ključna vzdržljivost.

 

V zvezi s tvojim plezanjem se omenja flash po treh poskusih, kako je pravzaprav s tem?
Ja, nekaj informacij se je pomešalo med seboj. Spray On sem splezal na flash, Wolverine (WI11) pa tretjem poizkusu.

 

Kako bi Spray On Top primerjal z znano Illuminati (M11), ki jo je pravkar ponovila Nemka Ines Papert?
Illuminati sem plezal pred leti in je ena mojih najljubših kombiniranih smeri. Kakorkoli že, Spray On Top precej težja in mnogo bolj divja.

 

Primerjava s tvojo najtežjo klasično ledno na Norveškem in v Avstriji?
Gre za različne tipe plezanja, direktna primerjava ocen ni možna. Na Norveškem sem plezal Second Choice (WI7+), v Avstriji pa Centercourt (WI7+), obe sta klasični ledni smeri. Lahko pa rečem, da se po težavah nikakor ne moreta primerjati s Spray On Top, dejansko sta v nižjem rangu, za tri do štiri ocene.

 

In z najtežjimi mixi oz. drytoolingi?
Od najtežji

h kombiniranih smeri M13 in M14 so omenjene seveda lažje, Wolverine je v rangu M11.

Širša javnost posnetke iz smeri lahko le gleda in se čudi. Kaj pa kolegi plezalci, kako so jo komentirali, bo kaj ponovitev?
Letos nas je bilo tam kar nekaj, vsi po vrsti smo bili presenečeni nad dimenzijami, ambientom in karakterjem plezanja. Toliko začudenih, presenečenih, nasmejanih pa tudi prestrašenih obrazov že dolgo nisem videl. Svoje občutke smo izražali zgolj v presežnikih. Nekateri so se že vrnili, čeprav nimajo realnih možnosti. A gre za izziv, da poskusiš nekaj takega, ni pomembno če zlezeš ali ne.

 

Omenila sva zahtevne razmere, veliko vode in nizke temperature. Nedvomno izziv tudi za osebno opremo.
Del projekta je tudi nova kolekcija alpinističnih oblačil, ki se je testirala med samim plezanjem, nosila pa bo ime Spray On.

 

Pregled vzponov naveze Premrl - Emmet, Helmcken Fall Kanada, februar 2012:
Spray On, WI10, 4 raztežaji, 80 m, Premrl flash (brez prvega raztežaja, ki je bil pod ledom)
Spray On Top, WI10, M9+, 8 raztežajev, višina 140 m, dolžina 230 m, 1. vzpon
Wolverine M11, 1 R, 1.vzpon

 

Komentarji: 0   slike: 0


Cerro Torre zdaj še prosto
25. januar 2012 @ 09:20 | Teme Alpinizem, Gorništvo, Plezanje.

Potem ko je izbite svedrovce zasegla policija, je le tri dni po čistilni akciji Kennedyja in Kruka v Cerro Torreju David Lama v alpskem stilu prosto ponovil Maestrijevo in s tem pokazal, da se na Cerro Torre še vedno da splezati. Vložek je zdaj višji, nagrada pa tudi.

 

Kennedy in Kruk si po svojem manevru v Cerro Torreju in po kritikah dela alpinistične srenje (kritični so Italijani, navdušeni Američani) verjetno nista mogla želeti boljšega nadaljevanja, kot ga jima je ponudil Avstrijec David Lama. S svojo prosto ponovitvijo Kompresorja je enostavno pokazal, da se na Cerro Torre da splezati tudi brez množice svedrovcev. Tako je na nek način potrdil pravilnost njune odločitve, pa čeprav sta precej verodostojnosti za tak zgodovinski poseg izgubila, ker sta se dela lotila šele pri spustu. Toda v zgodovino ne bo šel njun vzpon, saj ga je kot takšnega v celoti izpeljal šele Lama, pač pa njun »spust«. Res je tudi, da sta Severnoameričana s svojim dejanjem »ven pobrala« tudi vse pretekle ponovitve, nikakor pa ne prihodnjih! "Odločitev je padla na vrhu in pripravljena sva sprejeti odgovornost" sta izjavila potem, ko jo je v El Chaltenu celo zaslišala policija in jima zasegla vseh 100 izbitih svedrovcev.

 

Lama je s soplezalcem Ortnerjem v smer vstopil 19. januarja ob enih popoldan. Pri prvih svedrovcih je plezal naravnost in nato našel prehod nekaj metrov levo od Salvaterrove variante. Uspel je v drugem poskusu. Avstrijca sta bivakirala na ledenem stolpu in naslednjo jutro vstopila v headwall, od koder sta Kennedy in Kruk odstranilia skoraj 100 svedrovcev. Lama je sprva sledil originalni smeri, nato pa plezal po počeh in zajedah desno od nje do vrha.

David: "Prosta ponovitev JV raza Cerro Torreja je zame verjetno največja pustolovščina mojega življenja. Ponosen sem, da sem uspel brez vseh tistih svedrovcev". Spomnimo, Lama je v svojem poskusu proste ponovitve in snemanja podviga razburil alpinistično sceno prav z nameščanjem dodatnih svedrovcev.

 

Za konec pa ... je sploh obstojala možnost, da bi omenjeni svedrovci za vedno ostali v smeri? JV raz Cerro Torreja se bo namreč z nadaljnjim razvojem plezanja vedno bolj plezal prosto in vedno manj tehnično ...

 

klettern, bergsteigen

 

Komentarji: 0   slike: 0


Cerro Torre "na pošten način"
22. januar 2012 @ 16:16 | Teme Alpinizem, Gorništvo, Plezanje.

Znamenitega Kompresorja v Cerro Torreju ni več. Radikalna rešitev zgodovinskega problema, ameriško kanadska naveza ponovila smer brez Maestrijevih svedrovcev in počistila večino železja iz stene.

 

Novica je vsekakor zelo vroča. Američan Hayden Kennedy in Kanadčan Jason Kruk (o njuni zadnji prvenstveni v Aguja de L'S smo poročali pred kratkim) sta preplezala JV raz Cerro Torreja po Maestrejevi smeri. S svojim vzponom sta na svoj način odgovorila na polemike, ki smer spremljajo od njenega nastanka leta 1970. Kako je tudi ne bi, saj si je Maestri s svojo ekipo pot na vrh gore utrl s številnimi svedrovci, pri vrtanju pa si je pomagal celo s kompresorjem, ki je ostal v steni in smeri tudi dal enega izmed imen. Kljub mnogim pripombam so si ponavljavci pri ponovitvah pomagali prav s spornimi svedrovci. Debate o tem, kaj narediti s svedrovci so se vrstile, v zraku pa je vseskozi visela želja po vzponu brez Maestrijevega železja. Vzpon, ki ga še ni bilo, je dobil ime "by fair means", s poštenimi sredstvi. Silvo Karo, avtor dveh smeri v Cerro Torre: "Maestrijev vzpon je bil ukraden iz prihodnostii. Brez vseh teh svedrovcev bi bila zgodovina te gore zelo drugačna".

 

Do letos so bili vsi poskusi neuspešni, 17. januarja pa sta Kennedy in Kruk v 13 urah zmogla 900 m stene in težave ocenila s 5.11+, A2. Njuna smer "by fair means" v večini sledi (bivšim) Maestrijevim svedrovcem (leva smer na sliki), sem in tja pa zavije v bližnji varianti. Zgolj za varovanje sta uporabila pet svedrovcev, od tega štiri v varianti Salvaterra-Mabboni (1999) in enega v varianti Geisler-Kruk (2011). S tem naj bi rešila star plezalni problem in še starejše vprašanje stila in etike v zvezi s to markantno goro. Pri sestopu sta namreč očistila svedrovcev dobršen del Maestrija.

 

Koliko novih debat sta s tem odprla je drugo vprašanje. Dobro je, da sta od besed prešla k dejanjem in počistila del železja. A na vrh vendarle nista splezala povsem brez svedrovcev, čeprav tistih pet, ki sta jih vpela niso bili Maestrijevi. Kakorkoli, Kompresorja ni več in Cerro Torre je zdaj zahtevnejši.

supertopo, alpinist, planetmountain, pataclimb

 

Komentarji: 0   slike: 0


Outdoor večeri v Galeriji Kapitelj
22. januar 2012 @ 04:53 | Teme Alpinizem, Gorništvo, Planinstvo, Popotništvo, Smučanje, Vodnik po opremi.

Bar Kapitelj, Poljanski nasip 8, Ljubljana.

Program predavanj:

• Ledno plezanje na Norveškem - 23.11.11, Klemen Premrl (zaključeno)
  
• Srednja Amerika - vulkanska pustolovščina - 30.11.11, Janez Pretnar (zaključeno)
  
• Turno smučanje Iran, Maroko, Kavkaz - 7.12.11, Žiga Šter(zaključeno)
• Treking po Nepalu - 01.02.12, Klemen Volontar (zaključeno)
  
• Alpski štiritisočaki - 15.02.12, Žiga Šter (zaključeno)
  
• Gruzija z vzponom na Kazbek (5030 m) - 22.02.12, Janez Pretnar (zaključeno)
  
• Korzika, soteskanje in plezanje na razgibanem otoku - 29.02.12, Matevž Vučer (zaključeno)
  

Organizira Vertigo - specialisti za vertikalo.
Informacije in neobvezne prijave na info@vertigosport.si

Komentarji: 0   slike: 0


ProMontana Klub
18. januar 2012 @ 21:46

 

-30% za majice (ženske, moške) Craft, Mountain Hardwear, Vaude in Lafuma.

Samo za člane ProMo kluba. 

Za uveljavljanje popusta pri spletnem naročilu vpišite svojo mobilno številko. 

 

 

PRAVILA ZA UPORABNIKE PROMONTANA KLUBA:

 

Prejeta SMS sporočila so za uporabnika kluba brezplačna in mesečno jih bo uporabnik prejel največ štiri. Uporabnik lahko odstopi od pogodbe, če pošlje PROMO STOP na 4246. Uporabniki mobilnega omrežja Tušmobil in T2 namesto kratke številke 4246 uporabljajo 040 500 202. Odgovorni ponudnik mobilnih storitev je 4eGenus d.o.o., Vojkovo nabrežje 23, 6000 Koper v sodelovanju s Promontana d.o.o. Za dodatne informacije, pomoč uporabnikom in želje je na voljo elektronski naslov info@4egenus.com.

 

Z včlanitvijo v klub uporabnik potrjuje strinjanje s Posebnimi pogoji in navodili za prijavo v mKlub - promontana objavljenimi na www.4egenus.com

 

Komentarji: 0   slike: 0


Dober december v Patagoniji
09. januar 2012 @ 10:35 | Teme Alpinizem, Gorništvo, Plezanje.

Prvenstvene tako v navpičnem ledu kot v yosemitskih počeh. Smer sezone je Norveška v Torre Egger. Garibotti: "To je King Line v ledu".

 

V Patagoniji je bilo v decembru opravljeno nekaj odličnih prvenstvenih vzponov.

Norvežana Bjørn Eivind Årtun in Ole Lied sta v južni steni Torre Egger (slika levo) našla izjemno ledno linijo, ki se vleče z legendarnega sedla Col of Conquest med Eggerjem in Torrejem. Po bivaku na sedlu sta potegnila 7 novih raztežajev v navpičnem in tudi previsnem ledu do vrha gore. Smer sta imenovala Venas Azules, visoka je 950 m, od tega je 350 m prvenstvenih. Ocenila sta jo 6b+, A1, AI6. Odličen poznavalec Patagonije Rolando Garibotti je podvig komentiral takole: "V športnem plezanju je Chris Sharma lansiral izraz King Line za posebno lepe in unikatne smeri. Norveška smer je definitivno ledna verzija Sharmine "Kraljevske linije" in smer sezone tu v Patagoniji«.

 

Ameriško kanadska naveza Hayden Kennedy in Jason Kruk je v južni steni Aguja de l'S (slika spodaj levo) našla pravo yosemitsko smer, ki spominja na tamkajšnjo klasiko Astroman. Sedem dolgih samostojnih raztežajv v perfektni skali sta imenovala The Gentleman's Club (900 m, 7a/5.11+). Več.

V JZ steni Aguja Poincenot (slika desno) v masivu Fitz Roya so Američani Jens Holsten, Joel Kauffman in Mikey Schaefer v alpskem stilu z dvema bivakoma preplezali Rise of the Machines (900 m, 6c, A2+). Spodaj 6b v odlični skali, zgoraj v headwall pa slaba skala in tehnika A2+. Kaufmann: »Ena največjih smeri našega življenja.«

 

V vzhodni steni Aguja Guillament je švicarsko italijanska naveza Roger Schaeli in Simon Gietl preplezala Let's get wild (600 m, 7a, 90°). Vzpon je trajal dva dni, prvi dan za prvi raztežaj, drugi dan za vse ostalo do vrha. Smer poteka po atraktivnih izpostavljenih počeh in snežni gobi v predzadnjem raztežaju. Gietl: »Preplezati takšno super smer v alpskem stilu, na pogled, brez enega svedrovca je enostavno fantastično«.

 

Dodajmo še prvenstveno smer ameriško argentinske naveze Colin Haley - Jorge Ackerman v Aguja Standhardt: El Caracol (500 m, 5.9, A1+, M4) iz začetka decembra, s katero se je lepa serija prvenstvenih pravzaprav začela.

 

Za konec zanimivost oziroma še en primer "urbanizacije" tudi v Patagoniji. V Cerro Catedral (Bariloche) so plezalci (sicer že pred časom) med dvema vrhovoma uredili slack line in zato zavrtali tri svedrovce v sredini drugega raztežaja smeri Conflicto de Generaciones. To pa je ena prvih smeri v območju, ki je bila splezana s svedrovci od spodaj navzgor, avtor pa nihče drug kot Švicar Piola. Značaj te zgodovinske smeri (za Argentino) se je s tem seveda spremenil. Pataclimb.com, glavni kronist vzponov v Patagoniji navaja, da je še posebej žalostno, če to storijo dobro znani plezalci (?) in zaključuje: "Fuck Slacklines".

 

pataclimb.com, climbing.com, planetmountain

 

Komentarji: 0   slike: 0


Koliko bo stala turnosmučarska karta?
19. december 2011 @ 15:12 | Teme Gorništvo, Planinstvo, Smučanje.

Težave žičničarjev s turnimi smučarji. Na nekaterih smučiščih v Avstriji jih je že več kot tistih, ki kupijo karte. Nedorečena zakonodaja večinoma povsod po Evropi, kako je v Sloveniji?

 

Iz smučišč v hribe in nazaj. Tako bi lahko na hitro povzeli selitve med obema panogama v zadnjih letih. Seveda glavnina turne smučarije ostaja v hribih, a invazije na urejena smučišča ni moč spregledati. Zadeva je tu varna in enostavna, začne se takoj za parkiriščem, ni težavne podlage pri spustu, na turo se gre lahko po službi pozno popoldan ali celo zvečer s čelno svetilko. Ne gre za to, da se osvoji vrh ali opravi nek turni smuk, pač pa preprosto za dnevno rekreacijo z vijuganjem za posladek.

In tako imamo na eni strani žičničarje, ki z investiranjem v naprave, umetno zasneževanje, urejanje prog in parkirišča nehote ustvarijo tudi odlične turnosmučarske pogoje. Na drugi strani so turni smučarji s svojo pravico po svobodi gibanja, ki brezplačno koristijo izdelano in vzdrževano infrastrukturo.

 

Konfliktne točke so vedno znova iste:
- vožnja po zaključku dnevnega obratovanja, ki moti teptalce pri delu, v mehki sveže steptani progi pa pusti sledi, ki čez noč zmrznejo
- hoja v območju proge, še posebej v mraku, ki ruši red na progah in povečuje tveganje nesreč
- neupoštevanje pravil na parkirišču, nekateri turni smučarji pridejo zgodaj pred uradnim odprtjem in pustijo svoj avto tako, da v dnevni gneči otežujejo redarjem razporejanje vozil

 

V Avstriji planinska zveza OeAV na smučiščih na svojih info točkah oglašuje slogan »Sicher&Fair«, varno in korektno:
NE za turno smučarsko »cestnino« med obratovalnim časom smučišč
JA za prosto hojo navzgor med obratovanjem naprav
JA za razumne časovne zapore zaradi urejanja proge
JA za zmerne parkirnine
JA za posamezne lokalne rešitve glede na lokalne posebnosti »Avstrijski prijatelji narave« med drugim zahtevajo:
- označene proge za hojo navzgor (samostojno ali ob robu smučišča)
- turno smučarske večere (odprte proge do desetih zvečer)
- razumno pristojbino za uporabo infrastruktue smučišča

 

Reakcije žičničajev na invazijo turnih smučarjev so različne. Nekatera smučišča so zanje zaprta v celoti, predvsem v času izven obratovanja naprav (uporaba jeklenic in vitlov pri teptanju!). Nekje je prepovedano dnevno vzpenjanje po progi, drugje veljajo posebna večerna pravila. Za zgled se daje »insbruški model, kjer je vsak večer v tednu eno izmed smučišč okoli Innsbrucka odprto dlje, smučišča pa začnejo urejati šele po deseti uri zvečer. Popularni so tudi »turnosmučarski dnevi«, ko za določen čas določeno progo zaprejo in jo namenijo le turnim smučarjem.

 

Tudi v Nemčiji se iskri med planinsko DAV in smučarsko DSV. Tudi tu je zakonodaja zaradi pomanjkanja vzorčnih primerov neurejena in nedorečena. Stališča DSV so jasna:
- urejeno smučišče je športni objekt izdvojen iz narave in ne more biti prosto dostopen
- po veljavnem DIN standardu je smučišče povsem jasno kategorizirano kot proga za spust s smučmi
- žičničarji so dolžni zagotavljati varnost na progi in pri tem jih ne sme nihče ovirati
- kršitev navedenih členov je kazniva

 

Težav ni na smučišču Oberammergau, kjer imajo prvo samostojno turnosmučarsko progo. Poteka ob urejeni smučarski progi, ima tunel na nevarnem križišču in gre do vrha hriba (žičnica se konča pri koči 200 m pod vrhom). Turni del smučišča nima umetnega zasneževanja, vložek in vzdrževanje sta relativno majhna. Parkirnina znaša 4 EUR za ves dan in je višja kot za uporabnike žičnic (slednjim se namreč ob nakupu karte iz tega naslova upošteva 2 EUR). Za primerjavo, na avstrijskem Koroškem se že pojavlja turna karta v vrednosti 5 EUR.

 

Morda je nek turnosmučarski prispevek, v obliki plačila povišane parkirnine ali v obliki dnevne oz. sezonske karte, res prava rešitev. S tem bi žičničarji seveda morali prevzeti nase skrb tudi za turni del proge. Vendar ima lahko takšen kompromis za urejeno smučišče tudi nekoliko dvorezen psihološki učinek. Smučarji na žičnicah lahko opazujejo turne smučarje in vidijo, da obstoja alternativa. »Prestopov« v drugo panogo ni moč več spregledati, na nekaterih smučiščih v Avstriji je že več turnih smučarjev kot tistih »običajnih«. Avstrija pa je vodilna smučarska destinacija, ki določa trende tudi drugim ...

Kako je v Sloveniji?

Zelenica - zanjo velja marsikaj že omenjega, turnih smučarjev je včasih več kot alpskih, urejena je proga za vzpon, "priljubljeno" je tudi vijuganje po sveži ratrakovi sledi proti večeru ...

Krvavec - tolerira se hoja ob robu smučišča, v času urejanja pa turni smučarji niso zaželjeni

Vogel - dovoljeno na lastno odgovornost in ne v času urejanja

Kranjska Gora - v času obratovanja ni dovoljeno

Torej, razen v Kranjski Gori se je pri nas možno vzpenjati ob robu smučišča in nato brezplačno koristiti progo za spust. O kakšnin turnosmučarskih dnevih ali večerih pa je še prezgodaj govoriti.

 

Precej drugače kot pri nas, v Avstriji in Nemčiji je v Italiji. Po nam znanih podatkih je turno smučanje na urejenih smučišči strogo prepovedano, predvidene so kazni ranga 150 EUR, kontrole se izvajajo.

bersteigen

 

 

Komentarji: 1   slike: 0


Najtežje smeri in balvani
19. december 2011 @ 08:42 | Teme Plezanje.

Pregled najtežjih smeri, balvanov in solo vzponov, stanje decembra 2011.

 

Smeri:
Na svetu je 13 smeri z oceno 9b, od tega so le tri ponovljene in le te tri imajo potrjeno oceno. To so Ali Hulk Extension, Chilam Balam in Golpe de Estado. Šest jih je kot prvi preplezal Sharma, tri Ondra, dve Andrada, po eno pa Rouhling in Fernandez. Kot vidimo se težkokategorniki posvečajo le svojim projektom in se ne ukvarjajo s ponovitvami. Izjema je Ondra, ki je trem prvenstvenim dodal še dve ponovitvi, eno 9b je ponovil tudi Šved Mitbo. Stopnjo 9b je torej do sedaj preplezalo 6 plezalcev. Na sliki: Chris Sharma v First Round, First Minute (9b, 1. vzpon 2011)

 

Balvani:
Situacija je bolj razpršena in nekoliko manj jasna. Zanimivo, do sedaj najvišja stopnja 8C+ v nobenem primeru še ni bila potrjena. Ponavljavci so večinoma ocene zniževali za eno do tri stopnje! Tako imamo le dve potrjeni 8C+: Tonino 78 in Goia. Pravzaprav dva nekoliko manj znana boulderja dveh manj izpostavljenih avtorjev (Calibani oz. Core). Še dva s to oceno sta brez ponovitve: Bokassa (Lamprecht) in Terranova (Ondra). A če bi ostali pri teh imenih slika ne bi bila popolna. Težišče dogajanja zadnjega obdobja gre na račun Woodsa, Robinsona in Koyamade, pol generacije pred njimi so bili to Sharma, Zangerl in Nicole. Na sliki: Adam Ondra v Goia (8C+, 1. ponovitev 2011)

 

Solo vzponi:
Izstopata dva, 8c iz leta 2008 je še vedno največ ...

 

Celoten pregled - smeri in balvani, originalne in potrjene ocene, avtorji in ponavljavci, video posnetki, ...

 

Komentarji: 0   slike: 0


Hagan Z01 turna vez
17. december 2011 @ 12:56 | Teme Smučanje, Vodnik po opremi.

Komentarji: 0   slike: 0