Spletni dnevnik

Nepreplezani vrhovi v Tibetu
28. november 2009 @ 18:01 | Teme Alpinizem, Gorništvo.

Znani japonski raziskovalec Tamotsu Nakamura že od leta 1990 sistematično raziskuje gore V Tibeta in JZ Kitajske, tudi po dvakrat letno. Sedaj se je vrnil iz še ene svoje poti po neodkritih predelih tega dela našega planeta. V petih tednih je prepotoval 4800 km od Lhase in nazaj po območju Nyainqentanglha in Kangri Garpo. Kljub ostri kontroli tujih obiskovalcev mu je med drugim uspelo fotografirati dolino, ki jo tuje oči še niso videle. Prinesel pa je tudi atraktivne posnetke številnih še nepreplezanih vrhov.


Več fotografij na climbing.com
Komentarji: 0   slike: 0


250 tonski balvan v dnevni sobi
28. november 2009 @ 12:11

 

Že v mladosti je sanjal o hiši zgrajeni okoli skale. John Carson, gradbinec ki se sicer ukvarja z nepremičninami, si je za uresničitev ideje, ogledal kar 75 parcel. Balvan (v višino meri dva in pol metra, slabih sedem metrov pa ga najdemo pod zemljo) okoli katerega je kasneje nastal dom, tehta kar 250 ton. Zanimivi so bili napotki g. Carsona izdani posredniku:' 'Želim nekaj masivnega, v velikosti tramvaja, nekaj bistveno večjega od tega, kar se smatra za primerno.'' Zaradi lege balvana je hiša zgrajena v dveh nadstropjih. Da se odprtost oz. zračnost hiše ne zgubi, je večina v steklu in bakru, tudi streha.

“There’s just something inviting about being able to rub against nature in your living room.” John Carson 
www.prana.com

Komentarji: 0   slike: 0


Ko gre boulderaš v hribe ...
24. november 2009 @ 22:08 | Teme Alpinizem, Plezanje.

Kilian Fischhuber (Edelrid, Vaude), štirikratni zmagovalec SP v boulderingu, je ponovil Cesarjeva nova oblačila (8b+, 250 m) v Wilder Kaiserju. Avstrijec Fischhuber je znan po svoji prevladi v balvanskem plezanju in je zmagovalec večine zadnjih svetovnih pokalov (2005, 2007, 2008, 2009). Kar nekoliko presenetljiva je zato novica, da je zavil v hribe in se lotil dolge smeri v Fleischbanku v Wilder Kaiserju. Smer "Des Kaisers neue Kleider" je leta 1994 prvi preplezal Stefan Glowach. Zanimivo, istega leta sta nastali tudi drugi dve znani in težki dolgi smeri: End of silence v Feuerhornu (Thomas Huber) in Silbergeier v Rätikonu (Beat Kammerlander). JV stena Fleischbanka v Wilder Kaiserju spada med velike klasične stene, v njej je bila preplezana prva alpska sedmica - Pumprisse (Reihard Karl).
Fischhuber je smer prvič poskusil leta 2008 in ga je tako očarala, da je mislil nanjo celo v tako čudovitem okolju, kot je južnoafriški boulderaški raj Rocklands. Po 7 dnevnem delu je 28. septembra 2009 uspel, čeprav je dolgo dvomil vase. "V ključnem, osmem raztežaju so me grabili krči že od drugega sistema dalje" je povedal Kilian, "na vrhu pa sem se počutil - cesarsko." Le kako bi se počutil drugače?

Des Kaisers neue Kleider, ocena po raztežajih (250m, 9 raztežajev): 7a,7c,8b,7b+,8b+,8a,6b,8b+,6c.
planetmountain.com, edelrid.de
Komentarji: 0   slike: 0


D.Karničar: Sinji slap je freeride scena
20. november 2009 @ 19:57 | Teme Alpinizem, Gorništvo, ProMo Intervju, Smučanje.

Davo, kaj je smisel smučanja v gorah? Pogosto imamo priložnost videti freeride filme s skoki čez več desetmetrske stene, vijuganje pri polni hitrosti in, na drugi strani, utrujenega alpinističnega smučarja, ki nerodno poskakuje ali bočno drsi navzdol. Gre za isto stvar?
Smisel smučanja je peljati, kar ponuja zasnežena pokrajina. Freeride je zelo atraktivna oblika smučanja izven urejenih smučišč, kjer je dovolj pršiča, z zgolj nekaj sto metrov višinske razlike. Lahko pristopimo s helikopterjem ali naokrog. Tudi sam rad vriskam v pršiču, vendar me nekaj minutno uživanje ne izpolni. Nerodno pa poskakujejo tisti, ki so nevešči zahtevnosti situacije in imajo nezadostno tehnično znanje.

Smučanje ali alpinizem v domačih strminah?

Na Youtube lahko videmo video smučanja po smeri Fritsch-Lindenbach v Grintovcu, ki ste ga z avtorji označili za najbolj strmega in ekstremnega v Evropi. Nekateri komentarji so kar "sočni". Verjetno ne gre za hude poznavalce, a roko na srce, zavojev je bilo bolj malo. Je smiselno siliti s smučmi v tako strmino?
Prihajam iz hribov in na smučanje gledam kot na alpinizem. Tako kot je smer treba preplezati, jo je treba tudi presmučati. Držim se načela, da to storim brez pomagal: cepina ali vrvi. To je zame psihična potrditev, da si upam.

Je kdo, ki bi to smer tekoče presmučal? Freeriderji vozijo vedno daljše odseke, ne gre več le za en skok in kup pršiča.
To ni smer za freeride, preveč je ostrih prehodov, robov. Hitrost je tu nevarna.

Katero je pravzaprav tvoje najboljše smučanje? Mislim kompleksno, vključujoč zahtevnost višino, stil?
»Naj« smučarija? Za opazovalčevo oko ali akterje, po lagodni ali doživljajski plati? Za razmazane in nastopaške fantine ali z vidika gorništva? Moja »naj« smučarija je Denali, 4000 m višinske razlike, težkega za vzorec, ostalo užitki na različnih strukturah snega.

Everest 2000. Veliko dal in tudi kaj vzel. 

In nasploh? Kako bi primerjal svoj pristop oz. način smučanja z velikimi klasiki ekstremnega smučanja, kot so Silvane Sudan, Jean Marc Boivin, mogoče Hans Kammerlander?
Zelo težko ocenim, razmere so spremenljive, poročanje velikokrat tendenciozno. Za območje Himalaje sem podobno vprašanje namenil g. Elizabeth Hawley. Odgovorila je, da si s prekinitvami večina ne dela skrbi in zato postavlja Annapurno in Everest v ospredje. Vemo za drzne smučarije, tudi Čarov in Tomazinev Gasherbrum. Dejavnost je vendar še premlada za neke dokončne ocene.

Pisali smo o spustu z Manasluja, zopet se je odprlo vprašanje, kakšno smučanje ja pravo: prekinjeno ali neprekinjeno, s kisikom ali brez, z varovanjem ali ne. Če mene vprašaš, le da je s stilom ...
Seveda je stil odvisen od smučarskega znanja. Pomembno je, da smučamo, torej da ne uporabljamo pomagal, kot sta cepin ali vrv. Predvsem cepin pri borderjih in » štamfanje pri smučarjih. Tudi meni je nelagodno za območja, kjer sem bil obupno počasen! Absolutno pa je treba »gorniško« to povedati. Stena (gora) je presmučana, ko je presmučana v celoti. Vsaka prekinitev, meter ali 500 metrov, prav vseeno, skazi uspeh, le le delna rešitev. Popolno pa je takrat, ko pride nekdo, ki je boljši od nas, je imel še boljše pogoje, uporablja primernejšo opremo

Sinji slap - freeride pod Češko kočo?

Tvoj mogoče najbolj odmeven podvig je Sinji slap pod Češko kočo. Tu bi bolj kot o smučanju lahko govorili o padanju in pristajanju? Predpogoj je dovolj pršiča?
Sinji slap z vidika opravljene ture skoraj nič ne šteje, je freeride scena, le da gre za led in ne pršič. Najugodnejši je, ko po hitrem vremenskem preobratu zapade sneg in se lepi na led, takrat celo delno lahko kontroliramo hitrost padca oz. drsenja. Za zaustavitev ni pogoj pršič, je pa varneje. Kočljiv je spodnji skok, tu se doskoči na polico sredi sveče in če je preveč snega, se lahko splazi. Se mi je že zgodilo, da sem tistih 15-20 metrov s snegom vred odletel v žleb spodaj. Je atraktivno, doslej sem peljal čez osemkrat, razmere so bile različne. Zato lahko trdim, da je po doživljajski plati in z vidika gorniškega uspeha ta slap neprimerljiv s ponovitvijo smučanja Mlinarsko sedlo - Zgornje ravni, ki sta ga že davno zmogla Zaplotnik in Jamnik. Atraktivno je velikokrat zgolj opazovalcem všečno. Mi se moramo odločiti, zakaj smučamo v gorah!

Pri najtežjih spustih nisi uporabljal turne opreme, ampak alpsko. Zanesljiva vez, tekmovalni pancarji in predvsem prave slalomske smuči (dovolj trde, ustrezno nabrušene), je to poenostavljeno rečeno, prava oprema?
Prava oprema za alpinistično smučanje se na veliko srečo zelo hitro izpopolnjuje. Tvoja trditev velja za obdobje devedesetih let. Turne smuči različnih dimenzij, trdot, upogljivosti in namembnosti so posledica ugotovljenega trenda perspektive smučarskega športa. Turni čevlji so ožji, da ne nasedajo na trdih strminah, nekoliko težji že nudijo oporo kot smučarski tekmovalni čevlji. Turne vezi so lažje od alpskih, kar nam ob pristopih veliko pomeni, moramo pa jih preizkusiti in jim zaupati. Rad pa opozorim, da ni primerno s povprečno opremo poizkušati smučati na zahtevnih pobočjih!

Dolomiti ponujajo veliko, toda najboljše je bilo na Aljaski.

Bil si serviser in imaš dovolj izkušenj s pripravo smuči V čem je skrivnost brušenja robnikov? Da zagrabijo, a ne preveč, da ne obrnejo na glavo ...
Čudovito je znati pripraviti smuči, je tudi del samozaupanja, preden tvegamo. Kot radi rečemo, robniki morajo biti ostri, pod kotom. Do neke točke mora biti drsna obloga konkavna, od tu naprej konveksna. Ravno prav! Ne gre zato, da ne želim povedati, to mora vsak spoznati zase. Marsikomu pa celo uspe kaj dobrega odsmučati ravno zato, ker teh stvari ne pozna, ker niti ne ve, kako nabrušene robnike ima ...

In skrivnost zavoja v veliki strmini na zaledeneli podlagi?
Zavoj na trdem in v strmini nad 50 stopinj? Opisati je predolgo, rad pa pokažem, če si ljudje vzamejo čas. Nežen in odločen je treba biti, kot pri ... Če komu asociacija pomaga, ni slabo!

Med alpinisti je večkrat, v šali ali pa tudi ne, moč zaslediti neko vzporednico stena/ženska. Je za moškega, za alpinista lahko to enakovreden izziv? Ljubezen na prvi pogled, osvajanje, osvojitev? In nato naslednja stena ...
V začetni fazi je med motivi prisotna samo potrditev. To se nadaljuje tudi, ko zvišujemo težavnost, tveganje, vse do slutenega vrhnjega nivoja posameznika. Ob vzdrževanju nivoja uspešnosti se poraja skušnjava, narediti korak v neznano, v območje za katerega čutimo, da je preko osebne meje! Takrat se odpre motiv doživetja. Zaradi želje lastnega obstoja zavestno postavimo doživetje pred rezultatski motiv. Če nekdo lahko ob tem razmišlja še o nasprotnem spolu, toliko popolneje zanj.

Kako razmišljaš ti? Večkrat smo lahko brali o tem, da imaš veliko otrok z več ženskami. Gre za življensko filozofijo, tako močna čustva ali se stvari preprosto zgodijo?
Iztok Mlakar v eni svojih pesmi poje »Od tistih, ki jih ne poznamo, vemo vsi največ«. Trudim se izpolniti pričakovanja, seveda imam ob tem svoje poglede na nujnosti bivanja in hierarhijo vrednot. Res sem si zadal težak nahrbtnik. Morda je bolje, da govoriva o snegu…

Živiš na svojem rodnem Jezerskem. Precej običajno je postalo vprašanje (nedeljskih) turistov: tako lep kraj, pa tako malo ponudbe, kaj vse bi se dalo tu narediti ... Ste domačini namenoma izbrali mir in ne turističnega vrveža? Sicer pa si nekaj začenjal v to smer, imaš kaj v planu?
Jezersko! Ne da bi se kaj odločili, ker se zares še nismo nič odločili - je kot je. Mnogo je dejavnikov, ki na to vplivajo, vendar ne bi o tem na tem mestu. Gotovo pa je, da sledim želji, ki ima vedno več prostora v mojem življenju; preživeti doma. Narediti je treba kot ob vzponu na goro - če izostane en korak, nismo prišli do želene točke. Gotovo pa se bom moral marsičesa še naučiti, vendar na to goro želim priti. Vse bližje sem tej turi!

Projekt "7 Summits" se je končal z Antarktiko

Projekt "7 Summits" skupaj z Everestom je tvoje življensko delo. Nekaj kapitala za kakšno posmučarsko naložbo je prav gotovo navrgel. Medijsko si bil dobro »pokrit«. Si izkoristil to podporo medijev?
Zadovoljen sem s prepoznavnostjo. Koliko pa jo uporabim v komercialne namene, kot namiguješ, pa je posledica mojih aktivnosti v alpinizmu. Sam ne zmorem preveč različnih dejavnosti v istem obdobju. Lahko sem v očeh opazovalca nesposoben in len, lahko pa razume, da za vrnitev domov ni dovolj dober krvni tlak in ostri robniki. Uravnoteženost vsega v življenju mi edino da korajžo za večja tveganja.

V seznamu kategoriziranih športnikov za 2008 je več kot 40 alpinistov, plezalcev in smučarjev, tebe nisem našel. Služba v vojski ali policiji, si zraven?
Dogaja se mi, da zadnja leta niti sprotnih statističnih podatkov o dejavnostih v gorah ne vodim redno. Doživljajski moment je presegel rezultatskega. Bil sem 10 let kategoriziran v najvišjem rangu - svetovni razred Bodi dovolj! Bolj od ministrstev mi ustreza kreativnost samozaposlitve!

Lansko leto sta z bratom Drejcem naredila nekaj dobrih študij spustov in jih objavila na GL. Lahko kaj podobnega pričakujemo tudi letos?
Vsekakor. Rad smučam in še bom smučal – pazljivo, preudarno, strmo in položno. To je skušnjava ali predanost ali poslanstvo ali utvara, ne vem … Naloga Alpinista pa je bila, je in ostane, da zna tudi poročati o svojih raziskovanjih. Po Lionelu Terayu je alpinist raziskovalec, torej smo dolžni tudi povedati, pa čeprav le o snežinkah, robnikih, čudovitih jutrih in bežečih meglicah.

Kako naprej, K2 ostaja v planu?
O smučanju s K2 se bom odločil do konca letošnjega leta.

Fotografije: arhiv Karničar                                        Srečo Rehberger

Komentarji: 0   slike: 0


S padalom okoli Masherbruma
19. november 2009 @ 20:37 | Teme Alpinizem, Gorništvo.

Španec Ramón Morillas je postavil nov višinski rekord v poletu s padalom. S pomočjo "paramotorja" se je dvignil na 7800 metrov. Vse se je dogajalo v neposredni bližini Masherbruma (7821 m) in to pri temperaturah 30 stopinj C pod ničlo. Največjo nevarnost pri takih podvigih predstavlja letenje blizu sten, mraz in redek zrak.
Drugi član odprave, Belgijec Tom de Dorlodot, se je brez pomoči motorja dvignil do 6625 metrov. Nihče od njiju ni uporabljal kisika. "Prizadel me je močan efekt višinske bolezni. Za nekaj časa sem izgubil vid, dejansko nisem videl ničesar". Kot je pokazal GPS se je iz 3600 metrov ob močni termiki v 11 minutah dvignil na 6625 metrov. "Bil je precej slab občutek, leteti skoraj slep med vrhovi na višini 7000 metrov". Največjo nevarnost predstavlja letenje blizu sten, mraz in redek zrak.

video: http://www.altitudenangaparbat.org/
http://www.thomasdedorlodot.blogspot.com,http://www.planetmountain.com

Komentarji: 0   slike: 0


Pontas 9a+ (ali več?)
17. november 2009 @ 22:31 | Teme Plezanje.

Klemen Bečan (Evolv, Edelrid) je pred finalom SP v Kranju obiskal Mallorco in poskusil eno najbolj atraktivnih smeri na svetu. Chris Sharma je Pontas preplezal leta 2006 in ga ocenil z 9a+ ali več. Znameniti dyno (skok) je obkrožil svet, na ponovitev pa še vedno čakamo ...

Pontas je turistična atrakcija Mallorce, table že v središču glavnega mesta Palme usmerjati proti obali, ker se iz morja dviga ta znamenita čer. Na razglednem parkirišču so vedno turisti, razgled je res lep in atraktiven, če imajo srečo, da vidijo padce plezalcev, toliko bolj. Čez sredino oboka je Chris Sharma leta 2006 potegnil smer brez enega svedrovca, brez varovanja od zgoraj, brez vrvi. Napeto plezanje in dolg dyno, skok na ključnem mestu, katerega posnetki so obkrožili svet. Približno 50 padcev, po vsakem pa nov poskus iz morja, od začetka.

Ker ni imel čolna, je Klemen Bečan do vstopa moral zaplavati. Vstop je dokaj svoboden, vendar se takoj nato začnejo dolgi težki gibi. »Še pred polovico smeri sem imel občutek, da sem 20 metrov visoko. Morje je bilo daleč spodaj, podzavestno se začneš pripravljati za skok - ne navzgor, ampak v vodo«. Klemenu ni uspelo priti do ključnega mesta, do znamenitega skoka, kjer je padal Sharma. Nekateri so si ta detajl drznili študirati na tope rope, vendar ni pomagalo. Tudi nad ključnim mestom težavene popustijo. Bečan: »Povsem nesmiselno se je tako smer lotiti z vrvjo. Če ne gre, pač ne gre«

Kaj lahko pripomnimo? Klemen je dve leti v svetovnem vrhu, v stalnem stiku z najboljšimi plezalci. Letos je bil skupno peti med boulderaši, kar pomeni, da mu najtežji gibi niso tuji. Poleg tega je znan kot plezalec, ki zna plezati v skali. Res je, na Mallorco je šel bolj za sprostitev pred finalom SP, a očitno je Pontas smer ekstra kategorije. Že zaradi samih težav, kaj šele zaradi načina, kako jo je Sharma preplezal.

Ogled videa, Sharma v Pontasu
Komentarji: 0   slike: 0


Chang Himal (6750 m)
13. november 2009 @ 12:03 | Teme Alpinizem.

Chang Himal (Wedge Peak) v nepalski Kangchenjungi je bil s svojo severno steno eden največjih izzivov v Himalaji. Renomirana ameriška revija Alpinist ga je že leta 2003 predstavila v svojem izboru največjih še nerešenih problemov sodobnega alpinizma. V steni je bil vse do sedaj, navkljub zveneči predstavitvi, le en poskus in to prav slovenski. Naveza Koželj - Šorn je leta 2007 prišla do polovice stene.




Angleža Nick Bullock and Andy Houseman iz ekipe DMM sta sedaj sedaj končno uspela.  "Po čudoviti poletni sezoni v skali je čas za malo trpljenja" je dejal Nick, ko so zapakirali zadnji kos opreme in je bila ekipa postrojena na dvorišču DMM-jeve tovarne. Po vrnitvi pa seveda veselje ob uspehu, nekaj angleškega humorja in ocena smeri:
 
ED+ M6, 1800 m, 4 dni za vzpon + 1 dan za sestop (po isti smeri), 29.10. - 2.11. 2009

Nick Bullock. Več na DMM website

http://www.dmmclimbing.com

Komentarji: 0   slike: 0


Banff - veliki finale
11. november 2009 @ 19:15 | Teme Alpinizem, Plezanje.

Po najboljši fotografiji (Frozen in Time) in najboljši knjigi (Jerry Moffat) se je festival v Banffu zaključil z velikim finalom. Glavno nagrado, podkrepljeno s 4000$, je dobil film Finding Farley. Prikazuje snemalca, par, z dve letnim sinom in psom na 5000 km potovanju po "literarni predlogi" Farley Mowat.
Sicer je sodelovalo 277 filmov iz 28 držav, kar dokazuje kako velik in pomemben je ta festival. Izbor je potekal v različnih kategorijah in kar vse nas verjetno bolj zanima, so nagrajeni filmi z alpinistično plezalno tematiko. Tako je bil kot najboljši plezalni fim (sponzoriran s strani Alpine Club of Canada) izbran Walk of Life, 21 minutni dokumentarni film Jamesa Pearsona o tveganem plezanju smeri z istim imenom (Dyer's Lookout na obali North Devon). "To je film o angleški plezalni etiki" je utemeljil član žirije Daniel du Lac, tudi sam plezalec. “Odličen film o plezalni skupnosti. Glasba in fotografija stopnujeta napetost"
V kategoriji "Mountain Film" je zmagal Beyond the Summits s Catherine Destivelle v glavni vlogi. Slavna franconska plezalka pleza tri velike smeri nad Chamonixom, vsako z drugim partnerjem, vsak od njih pa je imel poseben vpliv na njeno življenje.Omenimo še Mont Blanc Speed Flying, najboljši kratki gorniški film pod pokroviteljstvom Mountan Hardweara. Polet šestih "speed ridersov" s strehe Evrope v Chamonix v 10 minutnem neprekinjem posnetku. Čudovit adrenalinski balet.

Mont Blanc Speed Flying, pokrovitelj Mountain Hardwear
Ostali nagrajeni filmi so na www.banffcentre.ca
Komentarji: 0   slike: 0


Pik Pobeda (7439 m)
07. november 2009 @ 10:23 | Teme Alpinizem.

Rusa Vitaly Gorelik and Gleb Sokolov sta v S steni Pik Pobede, najvišjem vrhu Tien Šana preplezala težko in nevarno prvenstveno smer. 2400 metrov visok steber sta plezala 7 dni in pol, s sestopom vred kar 9 dni. Vstopila sta 20. avgusta v nestanovitnem vremenu, kmalu je začelo tudi snežiti. Izboljšanje naslednje dni je prineslo mraz in veter. Namesto pričakovenega predelanega snega sta naletela na trd led, v strmi skali ju je pričakal požled. Napredovala sta počasi, rob stene sta dosegla osmi dan v močnem vetru in nikakršni vidljivosti. Zato sta se odrekla vrhu, prečila do zahodnega vrha Pik Pobede in po še enem bivaku sestopila v bazo.
Sokolov in Gorelik sta izkušena naveza, ki sta v steni pred tem že dvakrat poskusila, spadata pa med najbolj renomirane ruske alpiniste. Prvi je star 56 let, drugi 42, oba sta osvojila K2 po Z steno, Sokolov tudi Everest po S steni, torej po težkih prvenstvenih smereh. Najtežje vzpone pa je Sokolov opravil prav v stenah Pobede.

Pik Pobeda ima sloves zelo zahtevne gore. Severna stena s smerjo vzpona, 8 bivakov (in še eden pri sestopu) kaže, da je šlo zares.

bask.ru, climbing.com

Komentarji: 0   slike: 0


J stena Jasembe (7350 m)
05. november 2009 @ 08:39 | Teme Alpinizem.

Novice o odličnih vzponih v Himalaji še kar prihajajo. Trije mladeniči izpod Matterhorna Samuel in Simon Anthamatten ter Michael Lerjen so med 26. in 30, oktobrom v alpskem stilu preplezali južno steno nepalskega vrha Jasemba (7350m). Pet dni strmega plezanja v ledu in snegu je bilo potrebnih za uspeh v 2200 metrov visoki steni.
Jasemba je poznana tudi kot Pasang Lhamu Chuli ali Nangpa Gosum I, nahaja pa se ob kitajsko nepalski meji blizu Cho-Oyu. Vrh so prvič osvojili Japonci 1986. Leta 2004 je naša naveza Blagus-Krmelj-Samec preplezala prvenstveno smer v J steni in po JZ grebenu na vrh. Leta 2007 sta Unterkircher in Kamerlander do istega grebena prišla z druge strani.

Simon Anthamatten (Mountain Hardwear), brat Samuel, Michael Lerjen

Švicarji so po pet dnevnem dostopu do baze v steno vstopili 26. oktobra. Kljub strmi steni v skali in ledu jim je bilo najtežje v nestabilnem snegu. "V ledu smo se lahko odlično varovali z vijaki, ko pa si enkrat v prhkem snegu brez dna, lahko riješ naprej le kot krt, povsem brez varovanja" je povedal Simon Anthamatten, sicer Steckov soplezalec in letošnji dobitnik Zlatega cepina. "En korak naprej, dva nazaj. Bili smo na koncu z živci. Snežne gobe so bile velikosti avtomobilov in avtobusov" je bil nazoren Simon.
Prva dva bivaka so imeli na 6500 in na 6900 metrih, nato pa je 150 metrska skalna stopnja zaustavila napredovanje. No, ko so jo premagali, je bila pot do vrha odprta. Toda: "Jasemba nima položnih sten. Tako kot na vrhu Matterhorna, si tudi tu šele na pol poti". Tako je bil sestop enostaven le do bivaka na 6900 metrih. Naslednji dan pa je sledilo 25 "abzajlov" na nezanesljivih sidriščih (friendi, zatiči, V-threads, zakopnem cepinu in zakopanem delu teleskopske palice).

Jasemba (7350 m) z južno steno

Kot navajajo Švicarji in povzema AAJ in climbing.com, gre za prvi vzpon preko južne stene in za prvi vzpon na vrh v povsem alpskem stilu. Ker bo točen potek smeri znan šele po povratku odprave, bo takrat bolj jasno, kaj njihov vzpon realno pomeni, tudi v primerjavi s slovenskim. (Anthamattens.ch, AAJ, climbing.com)

Komentarji: 0   slike: 0


Banff Mountain Book Festival
04. november 2009 @ 00:05 | Teme Alpinizem, Plezanje.

The Banff Mountain Festival je osrednji svetovni filmsko knjižni festival na temo gora. Tradicionalno se odvija v Banffu, mestecu v osrčju kanadskega Skalnega gorovja v zvezni državi Alberta. Poročali smo že o izboru najboljših fotografij in zmagovalki Frozen in Time. Festival se je nadaljeval s podelitvijo najboljših literarnih del. Med 101 prijavljenimi deli iz 10 dežel je Veliko nagrado (podkrepljeno z 2000 $) dobila bigrafija Revelations - Jerry Moffatt, a rock climbing legend, avtorja Nialla Grimesa in Moffata.

Jerry je nesporno legenda, eden največjih plezalcev vseh časov. To je zgodba o najstniku, ki s prijateljem pusti vse in dve leti preživi v votlini pod steno v znamenitem Peak Districtu ter pleza, pleza ... Nekaj njegovih "del" iz 80-ih bo večnih: nevarna Masters Wall, kjer je tvegal največ, The Face v Frankenjuri (prva 8a+ na svetu), Messiah (E6 6c, takrat najtežja smer v angleškem "gritstonu"), prva ponovitev Midnight Lightning, kultnega boulderja v Yosemith v enem dnevu, prvi on sight Yardinovega Phoenixa 5.13... In potem, če preskočimo nekaj let, njegovo nesrečo z motorjem in ljubezen do "norih" hitrostih na dveh in štirih kolesih ..., so sledile ponovitve vseh glavnih svetovnih smeri, zmage na tekmah in končno tudi prvi Porshe, želja iz mladosti.

Naslovnica je nazorna: Jerry Moffat v Ulysses, Stanage. "Je to možno?" smo se spraševali, "je možno preplezati navpičen pravokoten vogal brez dodatnih razčlemb, je možno splezati po vogalu hiše?". Toplo priporočam poskus na prvem vogalu!
Jerry Moffat je bil vseskozi zvest plezalkam Boreal, zato ni čudno, da je Boreal na otoku zelo popularen.

V sklopu Banff Mountain Book Festival so podelili še sedem nagrad glede na različne tematike knižnjih del. Kot najboljša knjiga v kategoriji Mountain Image je bilo izbrano delo Matevža Lenarčiča, The Alps — A Bird's Eye View založbe Panalp.
http://www.banffcentre.ca/mountainculture/festivals/2009/books/
Komentarji: 0   slike: 0