Spletni dnevnik

Ledno plezanje na Otoku
26. december 2009 @ 19:56 | Teme Alpinizem.

Odlične razmere v decembru so med drugim botrovale tudi prvi ponovitvi najtežje zimske smeri v North Walesu - Cracking Up (IX,9). Padcev ne manjka, čeprav se varuje s cami in zatiči, na nogah pa dereze ...

Pri nas še vedno čakamo na led ali vsaj na sneg, povsod pa ni tako. V gorovju North Walesa na britanskem otočju je že ves december mogoče odlično plezati, pa naj gre za led, mix ali dry tooling. Res je, da je po tovrstni plezariji bolj znan škotski Ben Nevis, toda velško višavje je zaradi krajših smeri in dostopnosti vedno bolj priljubljeno. Iz DMM, ki je stacioniran v srcu tega zgodovinsko pomembnega področja, poročajo o super decembru ...

Andy Turner je kot prvi ponovil Cracking Up (IX,9) v Clogwyn Du. Gre za najtežjo zimsko smer v Walesu, znano smer, ki jo je leta 2006 prvi in do sedaj edini preplezal Nick Bullock. Zanimivo je poudarjanje, da gre za prvi vzpon brez padca (no falls ascent). Bullock je pri prvenstvenem vzponu doživel "nepozaben" padec, vendar je poskusil še enkrat, tokrat uspešno. No, pri prvem poskusu je poletel tudi Turner, vendar je naslednji dan kontinuirano potegnil od tal do vrha. Smer je previsna in dolga 45 metrov, »letna« ocena je E1 z dvema tehničnima mestoma. Turner je potrdil oceno. »Sicer me ni tako namučila kot lansko sezono Sassenah v Ben Nevisu, ki ima enako oceno. Toda Cracking Up je bolj napeta, predvsem pa lepša«.

Takoj nato je prvo ponovitev doživela še ena Bullockova smer letnik 2006, sosednja Traversity (VIII,8). Po nekaj (!) padcih je uspel Ian Parnell. Kako izgleda ledno plezanje na Otoku si lahko ogledate v videu prvenstvenega vzpona M8+ (plezalec Pete Harison, snemalec Jack Geldard). Dnevi so zanimivi in polni adrenalina, noči so dolge in mrzle. Zelo nazorno je slika Simona in Malcolma, ki med dvema plezalnima dnevoma nabirata moči v svojem kombiju. Tudi s pomočjo slivovke (le kje sta jo dobila?), ki jo imenujeta kar Slovenian Death Juice. In obenem, dodajata, da to ni redna praksa ... No, bolj pomembno je, kaj sta fanta preplezala. Vrnila sta se iz Škotske, kjer ste v Ben Nevisu ponovila Sidewinder (VII;8), nato pa še Messiah (VII,7) v Sothern Highlands.
S.R., www.dmmclimbing.com ,www.ianparnell.com
Komentarji: 0   slike: 0


Ondra v Crescianu
26. december 2009 @ 19:53 | Teme Plezanje.

Cresciano v Švici postaja pomembno balvansko središče. Začelo se je z Dreamtime-om Freda Nicola, Američan Dave Graham pa je leta 2006 dodal nekaj zanimivih problemov. Njegov najtežji nosi oceno 8C/C+ in je neponovljen tudi po obisku češkega "Harrya Potterja".

Adam Ondra je na flash preplezal Dave Grahamov problem Confessions (8B+) iz leta 2005. Problem je ponovilo kar nekaj plezalcev, med njimi tudi Daniel Woods. To je verjetno prvi flash potrjenega 8B+ problema.

Adam Ondra v Confessions 8B+

 

Ondra pravi, da Confessions-u ne bi smelu reči "trdna 8B+". Ondra je na 8a.nu zapisal: "Dobro, 8B+ flash se sliši čudovito, a se mi zdi lažja od 8B+. Vse je bilo preveč preprosto v primerjavi z The Dagger ali La Proue. Samo poskusil sem, brez pričakovanj in naenkrat sem bil na vrhu in se mi ni zdelo preveč težko. A ne rečem, da ne more biti 8B+, mogoče je bila moj stil ali nevem. Za flash The Vice sem se moral bolj potruditi."

Zanimivo je, da je Confessions skoraj vsak preplezal na drugačen način.

Julija je Ondra na flash preplezal dva problema v Južni Afriki ocenjena z 8B: The Vice in Armed Response. Prav tako je pravkar ponovil The Dagger (8B+) in Dreamtime (8B+) v Crescianu. Ni mu šlo le v neponovljenem Grahamovem problemu The Story of Two Worlds (8C/C+). M.R.

Komentarji: 0   slike: 0


Nova smer v Patagoniji
26. december 2009 @ 19:50 | Teme Alpinizem.

Italijansko-švicarska naveza Simon Gietl in Roger Schäli sta v Patagoniji preplezala težko novo smer. V vzhodni steni Aguja Poincenot (3002 m) sta v štirih dneh, med 14. in 17. novembrom, v alpskem stilu v zimskih razmerah potegnila Fühl dich stark, aber nicht unsterblich in ocenila 6c A3+ M5. Za ključni 20 metrski raztežaj sta potrebovala celih 15 ur.

Gietl in Schäli sta prvenstvenemu vzponu dodala še Kalifornijsko smer v Fitz Royu.
Švicar Shalli je postan znan, ko je letos poleti z Robertom Jasperjem prosto preplezal Japonsko v Eigerju.

S.R.,  climbing.com

Komentarji: 0   slike: 0


Strongman v plezalkah
22. december 2009 @ 13:06 | Teme ProMo Intervju.

Grega, ko človek tvojih dimenzij zavije v trgovino s plezalno opremo, bi človek najprej pomislil, da gre za pomoto?
Magnezij je v mojem ekstremnem športu nepogrešljiv pripomoček, saj ga rabim pri vsaki disciplini, na tekmi in na treningu. V trgovini s plezalno opremo dobim najboljšega. Mora ostati na rokah in imeti dobro oprijemljivost.
Kje ga gre največ? Kolikor vem, se ne mažeš le po rokah ...
Največ ga uporabljam pri nošnji 150 kilogramskih kovčkov, pri prevračanju 520 kg težke gume in pri dvigovanju železnega 130 kg težkega hloda nad glavo. Tu se z magnezijo namažem tudi spredaj po majici. Podobno kot pri prenašanju 420 kg težkega bremena, kjer se namažem po ramenih.
Je magnezij vsa "oprema", ki jo potrebuješ, da premakneš tovornjak?
Uporabljam tudi plezalne čevlje, saj se je potrebno čim bolj oprijeti asfalta. Zelo pomembno je, da so podplati mehki, da se lahko odrivam s prsti. Še posebej pri štartu, kjer moraš biti zelo eksploziven. Na makadamu pa si pomagam z derezami. Sicer imam pri vseh disciplinah na nogah vedno pohodniške čevlje, običajni športni copati ne bi zdržali obremenitev.
Vleka tovornjaka je najbolj atraktivna, a le ena izmed 10 disciplin v tekmovanju za najmočnejšega Slovenca, ki se uradno imenuje po Martinu Krpanu. Račja hoja, Sokolov krog, Vlečenje kobile iz hleva ... So discipline tudi tako zanimive kot zvenijo imena?
Krpanove discipline niso več tako zanimive kot Strongmanove, ki se danes odvijajo po svetu. Le-te so bolj atraktivne, izpopolnjene in težje. Recimo: šest betonskih krogel (120 -190 kg) je treba postaviti na 130 cm podest, 130 kg železni hlod čimvečkrat dvigniti v 90 sekundah, dvig 80 kg težke ročke nad glavo z eno roko, vleka minimalno 16 tonskega kamiona 20 metrov v čim krajšem času, ...
Globalizacija torej tudi v vaši branži, namesto Martina Krpana sedaj Strongman. Letos si dobil licenco za organizacijo Strongmana v Sloveniji.
Tako je, pripravljam tri tekme v naslednjem letu.
Kaj je tvoja specialnost, kje si najmočnejši?
Moje najljubše discipline so vleka kamiona, dvigovanje betonskih krogel in prenašanje 150 kg kovčkov.
Si 3-kratni Martin Krpan (slovenski prvak 2005, 07, 08), najmočnejši Avstrijec 2008, najmočnejši Madžar (ekipno) 2008. Letos si osvojil 5. mesto v Evropi in 21. mesto na svetovnem prvenstvu World Strongman Champion League. Kateri rezultat ti največ pomeni?
Zmaga na tekmovanju za Najmočnejšega Avstrijca je moj največji uspeh, konkurenca je tu najhujša.
Se domače tekme lahko primerjajo s svetovnimi?
V Sloveniji so teže na tekmah 30% nižje, kot v svetu. Tam so tudi tekmovalci močnejši, težji in večji.
Kakšna druščina ste tekmovalci, koliko je resnosti in koliko zabave v tem športu?
Z večino tekmovalcev smo v dobrih odnosih, si pomagamao med seboj in drug drugemu svetujemo, kako čim lažje izpeljati disciplino. Za praznike si voščimo vse dobro, smo v kontaktih tudi po mailih in facebooku. Po vsaki tekmi gremo na after party, zabavamo se tudi med vajami.
Kako treniraš?
Treniram petkrat na teden v fitnesu in z rekviziti, ki jih imam posebej izdelane za strongman discipline. Treniram tehniko in hitrost. Imam tudi svoj fitnes center in poligon.
Kako pridobiš toliko mišic, kakšna je tvoja prehrana?
Veliko je odrekanja, to verjetno ve vsak vrhunski športnik. Pojesti je treba ogromno hrane. Na prvem mestu je meso, obvezno en kilogram na dan.
Torej ti tvoja izobrazba še kako prav pride?
Res je, po poklicu sem mesar in biftek, ki je redno na jedilnem listu (pol kilograma na dan), si pripravljam izključno sam.
Glede na precej nenaravne gibe lahko kaj »poči« v hrbtu. Kako je s poškodbami?
Ja, potrebno je paziti, saj gre hitro kakšna mišica v cvet. Hrbet je potrebno non stop krepiti z vajami za križ. Pomembni so dodatki k prehrani, kot so vitamini, minerali, proteini, aminokisline, regeneratorji mišic in sklepov, dodatki za moč. Brez tega enostavno ni moč dvigovati takih bremen.
Imaš svoj fitnes, kjer si tudi osebni trener. Si specializiran za oblikovanje orjaških teles?
Po želji. Dekleta pri meni zagotovo shujšajo ...
Hodiš kaj v hribe?
Zadnje tri leta nisem bil prav veliko v hribih, vzponov pa bi se kar nabralo, saj za eksplozivnost redno delam kratke 30 metrske šprinte v klanec. Sicer pa grem rad v hribe, večinoma sam, za motivacijo in relaksacijo.
Kaj pa plezanje, si že poizkusil?
Plezal sem na steni v Bohinjski Beli. Bi pa z veseljem šel kam višje, to me je vedno zanimalo. Le padcev me je malo strah, ne vem, če bi klini zdržali mojih 150 kilogramov, ha, ha ...
Fotografije: Arhiv Stegnar     ProMo intervju: Prvih enajst  S.R.
Komentarji: 0   slike: 0


Neanderthal 9b
20. december 2009 @ 21:17 | Teme Plezanje.

Chris Sharma je preplezal Neanderthal (9b) v Santa Linyi, Španija. Ta 40 metrska smer se začne z 20 metrskim obvozom v desno (8a) do počitka brez rok. Nato je 10 metrov težavnosti 9a do "detajla". Luknjica za dva prsta do težkega dinamca, sledi več boulderskih problemov, brez počitka in izstop čez rob. Chrisa v poskušanju smeri lahko vidite v Big Up-ovem Dosage 5 (trailer). Smer je prav tako poskusil Tomas Mrazek med svojim nedavnim izletom v Santa Linyo.
Chris je na tej neverjetni liniji delal dve leti. Zdaj nadaljuje z drugim 9b projektom First round, First minute v Margalef.

Na svojem prana blogu je zapisal: “Neanderthal, 50 metrski projekt 9b+. Zanimivo je, da bila smer z direktnim začetkom, brez počitka brez rok, verjetno 9c!”

Pregled vseh 9b vzponov (tudi 9a).  M.R.

 

Komentarji: 0   slike: 0


Čisto je lepo
20. december 2009 @ 21:04 | Teme Plezanje.

Plezanje mimo svedrovcev je navdušilo tudi Nemce. Kdaj lahko prvi omembe vreden clean vzpon pričakujemo tudi pri nas? Katera smer tam okoli 8a bi bila prava?
Novice iz Anglije in ZDA o čistih ponovitvah navrtanih smeri vedno bolj navdihujejo tudi osrednjo Evropo. Prav tu je (bila) filozofija vrtanja najbolj zakoreninjena. Potem ko je 23 letni Johannes Ernst občutil angleški zrak in etiko, se je s prijateljem Felixom Lehmanom lotil podobnega odkrivanja v domačem Pfalzu v Nemčiji. S sprotnim nameščanjem varovanja v naravne razčlembe sta ponovila Teufelskralle (7c+) in Meisterjäger (8a). Svedrovce v smeri sta seveda ignorirala in plezala mimo njih. Morda bi koga lahko motilo predhodno študiranje gibov in nameščanja varovanja - prav s pomočjo svedrovcev! No, tudi tak način je korak do "popolnega" vzpona - "on sight and clean".
Omenjeni smeri sicer nista med najtežjimi čistimi ponovitvami. Če upoštevamo zgolj oceno, ki pa ni edino merilo "clean" vzponov, so na vrhu Path 8b+ v Kanadi, Monkey Face 8b, Greenspit 8b in Prosthetics 8b. Seveda na tem mestu govorimo le o prostih ponovitvah že navrtanih smereh.
S.R., klettern.de
Komentarji: 0   slike: 0


Klub 9a in Klub 9b
14. december 2009 @ 21:37 | Teme Plezanje.

Leto se izteka, tekmovalni plezalci so zaključili še eno sezono, medalje so razdeljene, ve se, kdo je kdo. Kakšna pa so razmerja med plezalci v skali? Jasno je, tu šteje le 9a ali več. O tem smo pisali v članku 12 stopnja in najtežje smeri nasvetu . Francozi pa so pripravili pregled vseh plezalcev, ki so preplezali vsaj eno smer, ki diši po tej težavnosti, torej 8c+/9a ali več. Več kot 150 plezalcem je to že uspelo. Prav zaradi velikega števila pregled ni najbolj zanesljiv. Veliko smeri še nima potrjene ocene ali pa so navedbe razlikujejo. In kar najbolj bode v oči: upoštevane so različne variante iste smer. Dani Andrada ima tako kar 5 variant ene smeri, ena se razlikuje zgolj v sedečem štartu! Steve McClure je tako prvič slišal, da je preplezal deset smeri 9a: "Do sedaj sem mislil, da sem jih le pet". In kje so naši? Matej Sova je s petimi domačimi smermi (Mišja peč, Osp) kar solidno "uvrščen".

Poglejmo vrh lestvice iz Kluba 9a - tiste, ki imajo za sabo več kot 10 smeri z oceno 8c+/9a ali več. Sedem jih je: Adam Ondra 41, Dani Andrada 33, Chris Sharma 21, Ramon Julien 21, Patxi Usobiaga 19, David Graham 16, Edu Marin 11. Celotno lestvico si lahko ogledate tu. Veliko bolj je "pregleden" Klub 9b:
Chris Sharma, 3: Es Pontas 9b (Mega Arch, Mallorca), Jumbo Love 9b (Clark Mountain, ZDA, slika levo), Golpe de Estado 9b (Siurana, Španija)
Dani Andrada, 2: Ali Hulk Sit Start* Extension 9b (slika levo), Delinsuente Natural 9b (obe Rodellar, Španija) *sedeči štart!
Fred Rouhling, 1: Akira 9b (Vilhoneur, Francija)
Adam Ondra, 1: Marina Superstar 9a+/9b (Domusnovas, Sardinija)

Še ena lestvica je zanimiva. Letošnje leto so pravi "boom" naredili veterani, zato poglejmo, kako so po letih razvrščeni in katero 9a so preplezali:
52 let - Steve Haston, 9a Descente Lolita
50 let - Mauritzio "Manolo" Zanolla, 9a Eternit
45 let - Arthur Kubista, 9a+ Der Lange Atem
42 let - Francois Nicole, 9a Amazonie
40 let - Yuji Hirayama, 9a The Fifth Element
S.R., 8a.nu
Komentarji: 0   slike: 0


Outdry rokavice, nova tehnologija
13. december 2009 @ 13:50 | Teme Alpinizem, Gorništvo, Smučanje.

''Imel sem OutDry izkušnjo na Antarktiki, za katero sem mnenja, da bo cenjena. Na poti s smučanja smo se odločili, da seboj vzamemo nekaj ledu, ki ga bomo porabili za koktajle zvečer. Saj veste, harmonija, dvanajst let star Scotch ohlajen z ledom izpred tisočih. Prijatelji so se s cepini trudili potegniti kose z vode, jaz pa optimistično segel vanjo in potegnil ven primerno veliko ledeno kocko. Ostali, osem jih je bilo, niso verjeli dokler niso rokavic poskusili sami. Bile so suhe in tople. Suhe po celodnevnem smučanju, potem ko sem jih namočil v zaledenelo morje in v njih držal kos ledu od katerega je teklo. Hvala za odlične produkte.''
Prednosti membrane OutDry so najbolj hvalevredne predvsem pri uporabi v obutvi in rokavicah. Do sedaj znan način vstavljanja PU membrane je zapleten, problem je spajanje pri šivih pa naj gre za leplenje ali varenje. PU membrana (---tex) je sicer najbolj uporabljana, ima pa par slabosti, ki jih ne gre zanemariti. Prva in tudi glavna slabost je njeno odstopanje od zunanjega tekstila, t.i. nespojenost. Na vsak kos zunanjega sloja tkanine(usnje, tekstil) je zato potrebno PU membrano posebej pritrditi. Pri taki obdelavi pride do potrebe po šivanju. Pri spojih, lepljenih ali šivanih, vlaga ne prehaja na zunanjo plast in stvar ne ''diha''. Med vrhnjo plastjo(npr. usnje) in membrano ostaja prostor, ki ga zaradi prepustnosti prve prej ali slej napolni voda. Ta, ujeta med obema plastema, bistveno poveča težo produkta, onemogoči izparevanje, pritisk na membrano se poveča in voda prej ali slej preide v notranjost.
Bistvena prednost OutDry membrane je enotnost z zunanjim slojem (usnje, tekstil). Najprej je narejena zunanja školjka (tekstila, usnja) z vsemi šivi, šele potem se na notranjo stran s pomočjo toplote pritrdi membrano.  Izparevanje vlage je boljše, ker ni nobenih spojev, ki bi zmanjševali prepustnost vlage. Ni prostora za vodo med plastmi, pritisk vode na OutDry je nižji, voda ne prehaja v notranjost.   
Mountain Hardwear je glavni partner Outdry-a na področju rokavic: Mountain Hardwear Hydra, Mountain Hardwear Guajillo    M.M.
Komentarji: 0   slike: 0


Craftov olimpijski dres
12. december 2009 @ 13:09 | Teme Smučanje, Tek.

Na osnovi dolgoletnega sodelovanja med Craftom in švedsko nordijsko reprezentanco  je sedaj tu nov olimpijski dres. Z njim gredo Švedi na čelu s Charlotte Kalla odločno in odkrito po olimpijske medalje v Vancouver 2010.
Značilnosti dresa za tek na smučeh Craft Race:
* visoka elastičnost
* nizka teža
* maksimalno izparevanje
* najboljša aerodinamika
* odlična regulacija temperature

Komentarji: 0   slike: 0


Le Grave in Mountain Hardwear
12. december 2009 @ 12:22 | Teme Smučanje.

Le Grave je eno najbolj razburljivih smučišč, sinonim za off piste in zbirališče freeriderjev iz vsega sveta. Nahaja se v La Meije v francoskih Alpah, kjer je tudi veliko možnosti za ledno plezanje. Gondola v manj kot pol ure potegne do Col des Ruillans na višini 3200 metrov, od tu dve žičnici nadaljujeta do 3550 metrov. Navzdol vodita le dve markirani progi, vse ostalo je "free", 2150 višinskih metrov spustov po nedotaknjenih in divjih strminah. "Made for a reason", narejeno z razlogom!  Velja tako za Le Grave kot za Mountain Hardwear. Ekipa, ki skrbi za žičnice in smučišča v Le Grave, je za partnerja v teh zahtevnih pogojih izbrala prav Mountain Hardwear. Mountain Hardwear Freeride Collection: Kramer Jacket, Syncro Ski Jacket, Monkey Jacket, Syncro Pants, Outdray, Wayback, ...
Komentarji: 0   slike: 0


Snowpulse - airbag, ki ščiti tudi glavo in vrat
07. december 2009 @ 13:39 | Teme Alpinizem, Gorništvo, Smučanje.

Snowpulse nahrbtniki: 15, 30 in 45 litrov 
Plazovi so poleg zdrsov največji faktor tveganja pri zimskih obiskih gora, še posebej so jim izpostavljeni turni smučarji. Razvoj opreme v to smer se je začel z lavinskimi žolnami, ki pa imajo kljub velikemu napredku dve veliki slabosti: ne delujejo preventivno in učinkovite so zgolj v skupini, skupaj z dodatno opremo. Pojav airbagov oz. zračnih blazin prav gotovo pomeni revolucionarno rešitev. Še posebej to velja za t.i. "drugo" verzijo zračnih blazin, ki jih je predstavil švicarski Snowpulse. Gre za to, da ima blazina dodatno zaščito za glavo in vrat, s čimer se dramatično povečuje možnost preživetja v plazu. Poglejmo po vrsti bistvene prednosti airbaga Snowpulse, ji je sicer na voljo v treh različnih nahrbtnikih (15, 30, 45 litrov):
1. Prva in najpomembnejša prednost je, da telo in še posebej glava ostajajata na površju, torej sta zaščiteni pred mehanskimi poškodbami.
2. Zračni blazini sta dobro vidni v plazovini.
3. Aktiviranje je enostavno, odzivnost hitra.
4. Uporabnost nahrbtnika ni manjša zaradi dodanega airbaga, teža je še sprejemljiva.
5. Zelo pomembno je, da se po sprožitvi bombice lahko napolnijo, za to je poskrbljeno pri prodajalcu. 

Dr.Iztok Tomazin, reševalec letalec in predstavnik Slovenije v IKAR: "Plaz me je že večkrat odnesel, nisem pa še bil zasut. Verjamem, da gre za skrajno mučno umiranje, počasno zadušitev in ohlajanje, pogosto še s kako pridruženo poškodbo v skrajno klavstrofobičnem okolju, brez možnosti karkoli storiti.
Uporaba plazovne zračne blazine je najboljša izbira med vsemi posamičnimi pripomočki za varstvo pred plazovi. Tako je uradno stališče IKAR in moje osebno stališče. Zračna blazina precej zmanjša možnost, da nas plaz zasuje, če pa se to že zgodi, je stopnja preživetja največja. Korak naprej in pomembna prednost so zračne blazine z dodatno zaščito za glavo in vrat (Snowpulse). Prav pri teh modelih je bila tudi zanesljivost sprožitve po znanih podatkih 100%. Sicer je bilo zadnjo zimo v evropskih gorah registriranih 10 primerov, ko se blazina ni sprožila.
Verjetnost preživetja se poveča s kombinirano uporabo zračne blazine in lavinske žolne. Oba pripomočka, še posebej zračna blazina, sta draga, a v primerjavi s potencialno rešenim življenjem je njuna cena zelo smiselna. Razvoj gre v smer izboljšav airbagov, ki ščitijo tudi hrbtenico in žoln, ki omogočajo hitrejše in lažje iskanje ter celo triažo med več zasutimi." Več: ProMo intervju z dr.Tomazinom. Snowpulse
Snowpulse nahrbtniki: 15, 30 in 45 litrov 
Komentarji: 0   slike: 0


Gecko - kože, ki držijo brez lepila
06. december 2009 @ 18:43 | Teme Smučanje.

GECKO - svetovna novost in patent! Kože oz. psi za turno smuko, ki držijo brez lepila! Delujejo na podlagi adhezije, molekularne privlačnosti med različnimi snovmi. Prednosti so številne:
- odličen stik s smučko na osnovi molekularne adhezije
- hitra montaža in demontaža
- enostavno shranjevanje (kože se ne zlepijo skupaj, vmesna folija ni potrebna, ni zoprnega razdvajanja obeh zlepljenih kož.)
- ni ostanka lepila na smučeh
- kože so 30% lažje od običajnih, ker na njih ni plasti lepila
- obnavljanje in ponovni nanos lepila ni potreben, stroški za lepilo, odstranjevalec, .. odpadejo
- enostavna obnova ploskve s čiščenjem ploskve
- enostavno čiščenje s toplo vodo
- obstojnost +250 do -70 st.C
- visoka vodoodbojnost zagotavlja, da se tudi zunanja plast moherja ne napije vode in da se ne nabira cokla
                   - dolga življenska doba
                   - kože so okolju prijazen proizvod, brez kemičnih dodatkov
            Kože so na voljo za vse radije, razrez točno po smučki (v trgovini)
              G E C K O
Komentarji: 0   slike: 0


Montrail Masochist - tekaški copat leta v ZDA in VB
06. december 2009 @ 15:20 | Teme Tek.

Mountrail Mountain Masochist je off road tekaški copat leta! Ameriški Outside Magazine ga je nagradil z Year Award, angleški Trail Magazine pa z Best value.

Lisa Jhung iz Outside Magazine je imela ekipo tridesetih preizkuševalcev, ki so testirali okoli 30 offroad tekaških čevljev, na različnem terenu in z različnim načinom teka. Masochist je bil čevelj po katerem so posegli najpogosteje, kar je bil prvi pokazatelj. Je lahek, "hiter" in ima dovolj udobja in stopalne zašcite za zahtevne terene in različne načine teka.
"Masochist je naš najljubši čevelj za offroad tek v tem letu," je dejal Buyer's Guide, izvršni urednik Trail Magazine Justin Nyberg.

Oba modela Masochist z Goretex  (moški in ženski) v trgovini ProMontana.  






Mountain Masochist, moški.









Mountain Masochist, ženski.

Komentarji: 0   slike: 0


Plezanje je v Kranju doma
05. december 2009 @ 19:05 | Teme Plezanje.

V Kranju se je ta vikend končala sezona v tekmovalnem športnem plezanju. Plezalni dnevi Kranja ali PDK postajajo več kot zgolj tekma, pdk je dogodek z dodano vrednostjo. Pogovarjali smo se z vodjo tekmovanj in načelnikom AO Kranj Matevžem Vučerjem.

Matevž, kako bi ocenil PDK 2009?
S prireditvijo kot celoto smo organizatorji zelo zadovoljni, saj je vse potekalo brez večjih problemov, tudi s tekmovalnega vidika. Predvsem sem izredno vesel, da nam je uspelo v eni prireditvi izpeljati finale težavnosti in balvanov ter da smo poleg tega lahko precej ponudili tudi obiskovalcem, ne samo tekmovalcem. Če bi moral oceniti z eno besedo: edinstveno!
Prav skupna organizacija težavnosti in balvanov se je zgodila prvič pri nas. Nekateri niso verjeli, da vam bo uspelo … Mi smo ves čas verjeli, da nam bo uspelo, vprašanje je bilo le, ali nam bo uspelo tako, kot smo si zamislili. Ideja o skupnem finalu balvanov in težavnosti nam je bila zelo všeč in seveda smo bili takoj za. Vsi smo se zavedali, da je tako velik projekt kar precejšen zalogaj, a ker nam entuziazma in idej ne manjka, smo zadevo ob pomoči Komisije za športno plezanje in seveda nepogrešljivih članov AO Kranj izpeljali tako kot je treba.
Za tiste, ki se tekme niso ogledali – kateri so bili vrhunci dogodka?Zagotovo lahko rečem, da je bil za marsikoga vrhunec že sam obisk prireditve, saj je bila celotna podoba dvorane, kjer se je vse dogajalo, nekaj posebnega. Sicer pa je bilo vrhuncev več. Prvi je bil sobotno predavanje Martine Čufar ter takoj za tem finale članic in članov v težavnosti. V nedeljo je bilo podobno, popoldan predvajanje filma Chalk&Chocolate o Nataliji Gros, kateremu je sledil spektakularni finale članic in
članov v balvanskem plezanju, ki sta ga popestrila DJ-a na
vrhu balvana ter osvetlitev balvana z živimi barvami. Vsekakor pa je bil nedeljski finale največji dogodek celotne, trodnevne prireditve.
Kolikor vem je le v Kranju moč videti jumbo plakate, citylighte, WC plakate..., ki oglašujejo tekmo v športnem plezanju. Kako vam to uspe? Prve priprave na prireditev so stekle že maja letos, z bolj intenzivnim delom pa smo začeli septembra. Ves ta čas smo iskali tudi možnosti za oglaševanje, med drugim tudi zgoraj omenjene jumbo plakate in podobno. Tu nam veliko uslugo dela medijski sponzor Europlakat, ki je z nami že od prvih Plezalnih dnevov Kranja 2006. Letos smo pridobili tudi sponzorja Fini oglasi, ki so nam omogočili olgaševanje z WC plakati. Poleg tega smo letos imeli nekoliko boljši PR, ki je redno in sproti obveščal vse medije, na žalost pa očitno športno plezanje ostaja nezanimiv šport za televizijske hiše, tudi za našo nacionalno TV, ki niti ni poročala, kdo je osvojil naslov državnega prvaka.
Kako številčna je bila vaša ekipa? Ožja organizacijska ekipa šteje devet članov, sicer pa nam je pri izvedbi balvanske tekme pomagala Komisija za športno plezanje. Seveda pa prireditve ne bi bilo brez članov našega odseka, ki so nesebično priskočili na pomoč in na prireditvi tri dni neutrudno pomagali. Teh pa je bilo kar precej, groba ocena bi bila blizu 60 ljudi.
Letos ste bili deležni tudi nekaj kritik. Odpovedali ste glavni vzporedni dogodek v soboto zvečer. Zakaj? Če misliš na zabavo po tekmi, moram reči, da očitno tisti, ki so podali kritiko, niso bili točno obveščeni. Zabava s skupino Kose se je namreč odvila po prireditvi v nedeljo. Zdelo se nam je namreč nekoliko nesmiselno, da bi zabavo priredili v soboto, saj je večino tekmovalk in tekmovalcev čakal nastop še v nedeljo.
PDK 2010? Zaenkrat smo z mislimi še v ravnokar izpeljanih PDK, se pa seveda že porajajo ideje in vizije za prihodnje, 5. PDK. Vsekakor bomo poizkušali zopet pridobiti organizacijo finala v balvanih in težavnosti, tako kot letos. Predvsem pa je naša želja, da bi bil obisk prireditve večji. Tu ne mislim samo na PDK, tudi vseh ostalih tekem za državno prvenstvo bi se lahko ljudje (gledalci) bolj udeleževali, saj je ta šport zanimiv predvsem v živo. Seveda pa je odveč poudariti, da bi se spodobilo, če bi bil vsaj zaključek državnega prvenstva medijsko nekoliko bolje pokrit.
Več: pdk, rezultati Kranj, fotogalerija
Komentarji: 0   slike: 0


Veliko je precenjenih smeri
05. december 2009 @ 14:56 | Teme Plezanje.

Stevie Haston je Valle dell'Orco na severu Italije obiskal z eno samo mislijo: preplezati Greenspit. O tej poči je bilo že veliko napisanega, lani jo je ponovil Belgijec Nicolas Favresse, letos pa britanski plezalec Tom Randall.

"Vpel sem prvih nekaj camov za (ženo) Laurence (Stevie je nato splezal nazaj, prvi del smeri je relativno lahek). Poskusila je in namestila še dva cama. Nato sem bil na vrsti jaz. Smer sem preplezal brez divjih "dinamcov" in na koncu skoraj zamočil. Gre za flash, ker sem videl video in varoval Laurence, a po pravici povedano, nobena od teh stvari mi ni pomagala. Moral sem premakniti enega od Laurenceninih camov in ignorirati vse razen mojega instinkta."

Čeprav bi lahko Stevieju dali prav, da mu ni bilo nič laže kot v onsight vzponu, mu nekateri ne priznajo niti trad flash vzpona, ker je v smeri že imel štiri came. Na 8a.nu so objavili celo anketo, na climbing.com govorijo zgolj o najhitrejšem vzponu. Ne glede na to, Stevie je pokazal kako se pleza poči in ob tem še znižal oceno Greenspita na 8b.

"Dedek" Stevie Haston ima za sabo impresivno leto. Lani je preplezal svojo prvo 8c+, letos pa prvo 9a, Descente Lolitta v Grotte de Sabart, Ariege. Prav tako je preplezal krušljivo Bam, Bam (E8 6b). Stevie ni tujec v težkih počeh, niti v širokih offwidhts. Ponovil je ameriške klasike kot je Belly Full of Bad Berries  (5.13a) v Utahu. Prav tako je preplezal Thai Boxing v Chamonixu, kjer je sicer dvignil oceno iz 7b na 7c, kasneje pa so jo francoski vodniki navrtali in oceno povišali na 8b+. Zgleda, da ocene modernega športnega plezanja ne veljajo za poči...

Mick: Ali ponavadi plezaš to stopnjo na pogled? Stevie: Prekleto ne, Mick. Če plezam dobro, brez napak, včasih sightam 8a. Želja in lakota sta ključ in imata veliko s plezanjem na pogled. Imam veliko izkušenj v počeh in mislil sem, da se lahko dobro odrežem in sem se.

Mick: Kako težko je bilo? Stevie: Po mojem mnenju, čeprav je težko reči po samo enem poskusu, so težave maksimalno 8b. Poklopilo se je kar dobro, čeprav so bile moje dlani prevelike. Poč bi ocenil 7b/c s težkim gibom V8. Malo na moč, a nič zares težkega.

Mick: Poznaš težje poči kot Greenspit? Stevie: Ja, vse, ki v njih nisem uspel. Ne maram ozkih poči, najraje imam od 10 do 20 centimetrske, a prav te so lahko najtežje. A verjetno najbolj uživantske. Najtežja poč kar sem jih preplezal je Sans Liberty 8b+, mogoče je precenjena. Danes je veliko precenjenih smeri tod okoli.

Mick:: Kdo so po tvojem mnenju najboljši plezalci v počeh? Stevie: Peter Croft, Yuji Hirayama, Alex Honnold in nekaj nepoznanih bojevnikov.

Celoten intervju in slika na ukclimbing, dmm

Komentarji: 0   slike: 0


Hama Jomjuma (5970 m)
05. december 2009 @ 11:53 | Teme Alpinizem.

Lepa prvenstvena smer nad dolino Khumbu na poti proti Everestu: Ramri Keti (1100m, WI5+/M7/5a). Zaradi nahrbtnika, ki je poletel čez steno, ostali brez vrha.

Hama Jomjuma je eden izmed številnih vrhov v dolini Khumbu, ki se iz Lukle vleče proti Everestu. V njegovi severni steni so med 20 in 22 novembrom Italijani Enrico Bonino, Nicolas Meli in Francesco Cantù preplezali prvenstveno smer, ki poteka po seriji lepih koluarjev in je zelo verjetno prvi vzpon v steni. Težave so bile 5+ v ledu, M7 mix in 5a v skali.Smer so zaključili na robu strmega dela stene 100 metrov pod vrhom, potem ko je Boninov nahrbtnik poletel čez 1000 metrsko steno in niso želeli tvegati še enega bivaka z nepopolno opremo. Sestopili so po vrveh. (planetmountain.com=

Komentarji: 1   slike: 0


Kitajci prihajajo
01. december 2009 @ 20:30 | Teme Alpinizem.

Po prvenstvenem vzponu Rusov v SZ steni Sigunianga (6250 m) sedaj še prvenstvena v J steni. Mlada kitajska alpinista sta 1120 metrov visoko smer z imenom Free Spirit ocenila z VI, A3+, M4.

Šesttisočak Siguniang v kitajskem Sečuanu je to jesen priljubljena tarča azijskih plezalcev. Po vzponu ruske naveze v SZ steni sedaj še novica iz južne stene. Mlada kitajska alpinista Yan Dongdong in Zhou Peng sta 1120 metrov visoko smer imenovala The Free Spirits in ocenila z VI AI3+ M4. Za vzpon v alpskem stilu z minimalno opreme sta potrebovala dva dni. Sestopila sta po isti smeri že v poslabšanju vremena v dnevu in pol.

Oba Kitajca sta neuspešno poskušala že dvakrat, podobno so se končali poskusi drugih alpinistov pred njima. Uspešen vzpon sta začela 23. novembra z bivakom na robu ledenika tik pod vstopm. Prvi dan sta preplezala 600 metrov, pri čemer sta se varovala le tri skalne raztežaje. Prvič sta bivakirala sede na višini 5700 m. Do vrha je sledilo mešano plezanje v ledu in skali, južni vrh Sigunianga sta osegla 25. novembra ob šestih popoldan.

climbing.co, emg.com.cn
Komentarji: 0   slike: 0