Spletni dnevnik

Prosto v Torres del Paine
30. januar 2010 @ 22:45 | Teme Alpinizem, Planinstvo.

Preplezana je nova smer v Patagoniji med Centralnim in Severnim stolpom Paine. Hansjörg Auer in Much Mayr sta se vrnila iz Patagonije, kjer sta v slabem vremenu v stolpih Paine preplezala novo smer z imenom Waiting for Godot. "Čakajoč na Godoja" poteka v V steni Osrednjega stolpa do sedla z Severnim stolpom. Visoka je 750 metrov, težave pa sta ocenila s 7b. Kljub temu, da se bile razmere v steni obupne, sta smer vseskozi plezala prosto. Auer je vzpon označil za svojega najbolj intenzivnega do sedaj. To nekaj pomeni le, če vemo o kom govorimo ...
Hansjorg Auer (Edelrid) je eden najbolj prodornih plezalcev dolgih skalnih smeri zadnjega obdobja. Za sabo ima športno 8c+ in prosto El Nino (8a+) v El Capu. Lani je v južni steni Schüsselkarspitze (Wetterstein) z visečim bivakom v portaledge prosto preplezal 14 raztežajev dolgo smer Vogelfrei s ključnim mestom 8b/b+ v predzadnjem raztežaju. Zanimivi so njegovi vzponi v bolj ali manj neodkritih in eksotičnih stenah. V 800 metrski steni Jebel Misht v Omanu je preplezal prvenstveno Fata Morgano (7c) in dodal še tri raztežajno El Hamar (8b). V granitnih stenah doline Chochamo v Čilu ima dve 10 raztežajev dolgi prvenstveni s težavami do 7c+. Na Norveškem je v steni Blamanen opravil 1. PP smeri Arctandria (8b, 10 raztežajev).


No, vse to pa morda ni nič v primerjavi s solo prosto ponovitvijo znamenite Ribe (7b+, 850 m) v Marmoladi, ki jo je leta 2007 brez vrvi opravil v 2 urah in 55 minutah. Smeri pred tem ni plezal, treba pa je dodati, da se je pred realizacijo po smeri spustil z vrvi in si jo ogledal.
edelrid.de, planetmountain.com (S.R.)
Komentarji: 0   slike: 0


Tawoche pozimi
26. januar 2010 @ 22:28 | Teme Alpinizem.

Leto se je v Himalaji začelo tako, kot se lansko končalo - z dobrimi prvenstvenimi vzponi. V šesttisočaku Tawoche v pozni jeseni nova smer v severni steni, januarja pa še v južnem stebru.
Tawoche (Taboche) je atraktiven vrh ob poti do baznega tabora pod Everestom. Podatki o višini varirajo med 6367 in 6501 m. Gora je plezalno zelo zanimiva. Težko in strmo SV steno sta leta 1989 preplezala Jeff Lowe in John Roskelly. Šest let kasneje sta v SV stebru uspela Mick Fowler in Pat Littlejohn. Sedaj lahko poročamo še o dveh novih smereh.
Američana Renan Ozturk in Cory Richards sta med 13. in 16. januarjem letos preplezala prvenstveno v južni steni. Za vzpon po osrednjem stebru sta potrebovala dva dni in pol, za sestop po vrveh po isti smeri pa še dan in pol. 1200 m visoko smer sta ocenila z ED VI 5.10 M4/5. Ob krušljivi skali sta v mrzlem zimskem zraku imela velike probleme z dehidracijo. Prvi bivak sta imela na skalni polici brez snega in ledu, kar je pomenilo, da sta po napornem celodnevnem plezanju ostala brez prepotrebne tekočine.
Le dva meseca pred tem sta v povsem drugačni severni steni Japonca Fumitaka Ichimura in Genki Narumi potegnila smer v strmem ledu. (VI, AI5R, 1500 m, 2 bivaka).
climbing.com, climbing.com, mounteverest.net (S.R.)
Komentarji: 0   slike: 0


ProMo Intervju
25. januar 2010 @ 22:32 | Teme Alpinizem, Blagovna znamka, Gorništvo, Kolesarjenje, Planinstvo, Plezanje, Popotništvo, ProMo Intervju, Tek, Vodnik po opremi.

ProMo Intervju - pogovori s tistimi, ki imajo kaj pokazati in imajo kaj povedati. Alpinizem, plezanje, gorništvo, planinstvo in druge aktivnosti v gorah iz prve roke, tako, kot jih vidijo in doživljajo najbolj izpostavljeni posamezniki slovenskega "outdoora". ProMo intervju, prvih trinajst:

Brez vrha ni smeri
18. 01. 2010, ProMo intervju: Tomaž Jakofčič - gorski vodnik, ki je vodil na Everest, kronist in alpinist. Za šankom lahko o marsičem, tule pa ... Težave slovenskih gorskih vodnikov s podjetnim sosedovim Janezom. V alpinističnih odsekih pogosto le še druženje in turizem.


Strongman v plezalkah
23. 12. 2009, ProMo intervju: Gregor Stegnar: Najmočnejši Slovenec najraje vleče 16 tonski tovornjak in prenaša 150 kg kovčke. Magnezij, plezalke in dereze so pomemben del opreme. Vsak dan kilogram mesa in lastnoročno pripravljen biftek.


Sinji slap je freeride scena
23. 11. 2009, ProMo intervju, Davo Karničar: Smučanje za nastopaške fantine ali za prave gornike? V ledeni strmini moraš biti nežen in odločen, asociacija pomaga! Vsaka prekinitev skazi uspeh. Bolj od pomoči ministrstev mi ustreza kreativnost samozaposlitve.


Medicina in reševanje kot poslanstvo in način življenja
21. 09. 2009, ProMo intervju - dr. Iztok Tomazin: S kombinacijo skupine profesionalcev in široke amaterske baze bi v GRZS vsi pridobili. V plazu gre za mučno umiranje v skrajno klavstrofobičnem okolju, brez možnosti kaj storiti. Šokiran sem nad statistiko, koliko gornikov uporablja poživila pri vzponih na alpske štiritisočake.
Vse slike na gore-ljudje.net


V steni vedno spim na zunanji strani postelje
18.08.2009, ProMo intervju - Martina Čufar: Kdor nas posluša, si lahko misli, da nismo normalni. Ko sem prvič stala pod El Capom so šli mravljinci po meni. Stena ima na sredini srce, za srce nekoga pa se moraš potruditi. V kaminih me je bilo strah, da se bom izgubila v njihovih globinah. Plate v steni :em malo podcenjevala, pa sem se suvereno "stresla" v 6c. Ne predstavljam si dneva brez jutranje joge.
Vse slike na gore-ljudje.net


Kaj so pomenile rdeče nogavice in kaj modre ali bele?
03. 08. 2009, ProMo intervju - Franci Ekar drugič: Pripadnost je danes vedno bolj preračunljiva. Med razlogi za članstvo predvsem zavarovanje, možnost strokovnega usposabljanja in kategorizacija. Planinski simboli so tudi prijaznost, pozdravljanje in pesem. Letos 2 mio EUR za ureditev okoljskih kritičnih točk v TNP? Forum na PZS bi morali obremeniti "po impulzu". Kako je šel Ante Mahkota po čist sneg.
Vse slike na gore-ljudje.net


O Turnu vrh Triglava in planinstvu kot blagovni znamki
27. 07. 2009, ProMo intervju - Franci Ekar: Prvi del pogovora s predsednikom PZS. Ni več kot včasih, ko je bila planinska romantika in šumenje viharnikov posebna vrednota. Če se danes ne praši in kadi dovolj, je še pristanek na Luni vprašljiv. Zgodovina slovenskega planinstva ne more biti hobi posameznikov. Gorništvo je programirana ideologija, da je Skala za idola izbrala ateista in komunista pa je korajža.
Vse slike na gore-ljudje.net


Specialist za Latinsko Ameriko
13. 07. 2009, ProMo intervju - Janez Pretnar, planinski vodnik, ki je v PZS že več kot 40 let: Ideja za popotniško agencijo znotraj PZS še vedno aktualna. Kaj pravzaprav pomeni izraz treking? Navdušujoče planote na 4000 metrih z velikimi jezeri, polji in mesti. Zakon o GV je razdelil vodnike na dva bregova. Fotogalerija v 27 slikah.
Vse slike na gore-ljudje.net


Manj udobja v kočah in korak več do stene
29. 06. 2009, ProMo intervju - Martin Šolar, Triglavski narodni park: V TNP odgovoren za načrtovanje in razvoj. Vplivi alpinizma na okolje so neznatni, večji so vplivi športnega plezanja, najbolj pa na naravo v gorskem svetu vpliva delovanje planinskih koč. Park ni ovira življenju v njem.
Vse slike na gore-ljudje.net


Če želiš voziti avto, moraš imeti izpit
15. 06. 2009, ProMo intervju - Klemen Gričar, gorski vodnik in predsednik ZGVS: Vodenje je težka in odgovorna služba, ni za vsakogar. Če hočeš živeti samo od vodenja, moraš veliko delati izven Slovenije v Franciji in Švici ter izven glavne sezone v Alpah voditi trekinge in vzpone v Himalaji.
Vse slike na gore-ljudje.net

Preplezati smer ne sme biti glavni cilj
01. 06. 2009, ProMo intervju - Klemen Bečan, zmagovalec tekme SP: Najbolje plezam, če ne vem ocene smeri. .....
Vse slike na gore-ljudje.net


Za vellika dejanja bo še vedno potrebno veliko srce 
18. 05. 2009, ProMo intervju - Andrej Štremfelj, alpinist in himalajec: Najtežje je bilo v Les Droites ...
Vse slike na gore-ljudje.net



Še dolgo bomo na vrhu ista imena 
20. 04. 2009, ProMo intervju - Marjan Zupančič,  šestkratni zmagovalec Triatlona jeklenih: Prvi zmagovalec Teka na Grintovec, državni prvak v gorskih tekih, svetovni prvak v gorskih tekih v kategoriji nad 35 let. Če je treba, navzdol tudi v "medvedka" ...
Vse slike na gore-ljudje.net
Komentarji: 1   slike: 0


NAJ NOVOSTI zime!
25. januar 2010 @ 08:31 | Teme Alpinizem, Gorništvo, Smučanje.

Nekaj izdelkov, ki predstavljajo vrhunec v razvoju današnje opreme in ki kažejo, kaj se bo uporabljalo v naslednjih letih:

Snowpulse - airbag, ki ščiti tudi glavo in vrat
Gecko - kože, ki držijo brez lepila
Craftov olimpijsk dres - boljši in hitrejši za zmago v Vancouverju
Outdry rokavice - nova tehnologija, ki bo nadomestila GoteTex 
Montrail Masochist - tekaški copat leta v ZDA in VB


Komentarji: 0   slike: 0


Iker Pou ponovil Sharmino Demencia Senil 9a+
24. januar 2010 @ 21:10 | Teme Plezanje.

Iker Pou (DMM, Edelrid) je ponovil Sharmino smer Demencia senil (9a+) v Margalefu. "Prvi del smeri je težka 8c+, sledi pa mu še 8A+ boulder."
Iker Pou je znan po svoji raznolikosti, opravil je z Action Directe (9a) že leta 2000 in kasneje z nekaj 8B+. Z bratom Enekom sta med drugim preplezala dve dolgi prvensteni smeri. Prva je na Antarktiki z raztežaji do 7a, M7. Še bolj pa je odmevala Orbayu na Naranjo de Bulnes, 500 metrska smer s 13 raztežaji, katerih najtežji "tehta" težkih 8c+/9a.
Video: Chris Sharma v Demencia senil (9a+)
Video: Brata v Orbayu (8c+/9a)
ukclimbing, 8a.nu (M.R.)

Komentarji: 0   slike: 0


Supervisior solo
24. januar 2010 @ 18:47 | Teme Alpinizem.

V avstrijskem Gasteinu se to zimo veliko dogaja. Preplezan in ponovljen je bil Centercourt (WI7+, 300 m), pred tem pa sta bila opravljena še dva dobra vzpona.
Prvič je bil v celoti preplezan slap Gamsstubenfall (WI7, 800 m). Domači plezalec Rudi Hauser (Lowa) je v njem z različnimi partnerji poskušal že večkrat, neuspešni so bili tudi drugi odlični plezalci. 4. januarja je naveza Hauser, Holleis, Huber po 11 urnem maratonu končno uspela in rešila enega zadnji avstrijskih lednih problemov. Ključ je 36 m runout na 8 cm vijakih.
Teden dni kasneje je Hauser soliral slap Supervisior (WI6+, 270 m), ki je bil preplezan leta 1991 in šteje med top avstrijske slapove. Hauser je za vzpon po "extrem klassiker" brez zank za roke in brez vrvi potreboval uro in 40 minut. Ključno mesto je na višini 180 m.

Hauser med počitkom v Supervisior-ju.

bergsteigen.at , planetmountain.com (S.R.)

Komentarji: 0   slike: 0


Najboljše v EU
23. januar 2010 @ 19:23 | Teme Plezanje.

Če ne veste, kje v tem zimskem času najti toplo skalo, si lahko pomagate z izborom bralcev (= plezalcev) spletne strani www.8a.nu. Prav tako, če iščete adrenalinske izzive ali naravno čisto plezanje, kakšno lepo 8ab, dobre balvane ... Bolj ali manj posrečeni izbori, ki pa lahko pomagajo pri izbiri cilja.

Najboljša evropska zimska plezališča:
El Chorro na jugu Španije, ena najboljših low budget destinacij, brez problema tudi brez avtomobila. Sperlonga, uro vožnje od Rima proti jugu, plezališče se nahaja tako rekoč pod avtoceso, ob peščeni obali. Arico na kanarskem otoku Teneriffa, številne raznolike stene. Gandia, uro vožnje od Alicanteja (JV Španija) proti severu, številne stene. Mallorca, veliko težkih smeri, najboljši DWS (Deep Water Soloing). Sicilija, 30 plezališč, tudi stene z več raztežaji, odlične zveze z Ryan Airom. La Pedriza, pol ure vožnje iz Madrida, največja izbira smeri med 6a in 7c.

Najboljša evropska trad plezališča (kratke, raztežaj dolge smeri):
Bohuslän severno od Göteborga,1000 smeri v odličnem granitu. Lofotsko otočje, Norveška, kjer je še veliko drugih tovrstnih plezališč. Pianos Rachardos, Lizbona, novo bazaltno plezališče na portugalski obali. Peak District, Lake District, Pembroke, tradicionalna angleška plezališča, velikokrat slabe možnosti varovanja, trad v originalni izvedbi. La Pedriza in Alicante (Španija), posamezne trad smeri v športnih plezališčih. Valle dell'Orco, Valle d'Aosta, Val di Mello (Italija), najboljši granit v Evropi, poči, ki spominjajo na Yosemite. Elbsandstein, znani stolpi ob reki Labi v vzhodni Nemčiji, 9000 (!) slabo varovanih smeri v peščenjaku, dolga tradicija.

Najbolj kvalitetne 8ab (pet od Top15 jih je v francoskem Céüse):
8b: Migrayana Siurana, L'ami de tout le monde Céüse, Le plaisir qui demonte Gorges du Tarn. 8a+ : Le poinconneur des lilas Céüse, La Femme blache Céüse, Wichcraft Frankenjura, Encore Céüse, Izgubljeni sin Mišja Peč. 8a: El Segre Tres Ponts, Schattenjagd Ponte Brolla, Abstrakt Hylteberget, Monnaie de singe Céüse, Face de rat Céüse, ...

Najboljše boulder destinacije:
presenetljivo, največ naj bi ponujala okolica Madrida s področji Burguillo, La Pedriza, Zarzalejo in El Escorial. Že bralci 8a.nu so se čudili izboru, na vrhu bi pričakovali bolj znane kraje. Vendar je po drugi strani nazorna pripomba enega izmed njih: "Znana imena mi ne pomagajo veliko, pomembni so balvani, ki jih plezam...".
(S.R.)
Komentarji: 0   slike: 0


Smučanje po ledeniku
19. januar 2010 @ 20:58 | Teme Smučanje.

Kako se izogniti ledeniškim razpokam in se varno spustiti z Aiguille de Midi (3842 m). Šest minutni video iz Valle Blanchee ...
Vallee Blanche je priljubljen cilj turnih smučarjev, freeriderjev in borderjev. Z vrha Aigulle de Midi se je po "Beli dolini" moč pripeljati vse do Chamonixa. Proga je dolga 17 km, višinske razlike je 2800 m.
BMG vodnik Andy Perkins in smučarski inštruktor iz Courchevela Simon Christy sta v sodelovanju z Compagnie du Mont Blanc video posnela lansko zimo. Cilj je preprečiti resne nesreče z usodnimi posledicami, do katerih prihaja v Valle Blanche in pri drugih ledeniških spustih. "Vsako zimo lahko vidimo smučarje in borderje, ki se spuščajo brez nahrbtnika in plezalnega pasu", razlaga Perkins. "Lahko le čakamo, kdaj se bo zgodilo ..."
Prikazani so osnovni principi smučanja po ledeniku, kako se je moč izogibati ledeniškim razpokam in kako naj se organizira skupina. Video se bo vso zimo vrtel na znanih smučarskih točkah Aiguille du Midi in Grands Montets.
ukclimbing.com  (S.R.)
Komentarji: 0   slike: 0


Brez vrha ni smeri
18. januar 2010 @ 09:52 | Teme Alpinizem, ProMo Intervju.

Tomaž Jakofčič - gorski vodnik, ki je vodil na Everest, kronist in alpinist. Za šankom lahko o marsičem, tule pa ... Težave slovenskih gorskih vodnikov s podjetnim sosedovim Janezom. V alpinističnih odsekih pogosto le še druženje in turizem.

Tomaž, res mi je žal, da ti je ob naši objavi vzpona v Hamma Yomjumi »dvignilo kapo in si moral na wc«. Upam, da se to ni zgodilo v kakšni steni »100 metrov pod vrhom«? Ne, ne, brez skrbi. Vračal sem se z Aconcague in užival v prijetni Mendozi.

Poudarek je bil na »lepi« smeri, kar je bilo navedeno že v podnaslovu. Na lepi smeri? To ni smer, ampak le dober poizkus.

Kaj pa plezanje zaradi plezanja, užitek v gibanju, iskanje težav... Zatakne se pri vrednotenju alpinističnega dosežka. Plezanje brez osvojitve vrha, ali vsaj priključitve na že obstoječo smer, pač ni alpinistični dosežek, ampak le poizkus. Postanem kar slabe volje, da se moramo o tem pogovarjati in da to ni samo po sebi umevno. Vse več današnjih alpinistov se ukvarja s takšnim kvazi instant alpinizmom. Nekoč sem se malo šalil v AN glede uporabe pesticidov pri pridelovanju hrane in s tem posledično zmanjševanju moških spolnih organov in ravni testesterona. Tako, kot ni več pretepov v gostilnah, tako je tudi vse manj premikanja meja v himalajskih stenah.

Mejo lahko premakneš, če preplezaš novo težavnostno stopnjo ali če zmoreš smer, ki je bila kljub poskusom nepreplezana. Športni plezalec se vrhu običajno celo zavestno odreče in športni pristop je prisoten tudi v alpinizmu in v Himalaji. Alpinizem je težko merljiv šport, vrednotenje težav v neki odmaknjeni himalajski steni je subjektivno. Edino vrh gore je res konkretna in točno izmerljiva točka, edini otipljiv kriterij uspešnosti. Kakšna bi bila sicer razlika v 1000 m steni med nekom, ki konča smer po 100 ali po 900 metrih?

Ampak tisto, da se smer od nekdaj konča na vrhu gore ali kvečjemu ob stiku z obstoječo smerjo, pa res ne vem, če zdrži. JLA v Šitah torej ne bi bila smer, če bi bila preplezana pred Jesihovo. In če ostanem v Tamarju in pri klasikah: je v Dularjevi v Jalovcu še pomembno kako nadaljuješ, ko si na gredini? JLA niti slučajno ne bi bila smer, če bi prva plezalca sestopila po gredini po kateri še ne bi bilo Jesihove smeri. To drži kot pribito. Mislim, da bi se Krivic in Košir strinjala z menoj! Za Dularjevo velja enako. Tako ali tako gre večina plezalcev od tam do vrha. V tehničnem smislu pa je tam smer tudi priključena starejšemu Razu in kasneje Hornovi. Torej še v domačih hribih je temu zadoščeno!

Torej bo treba do vrha! Lahko bi ti sicer navrgel slapove v Prisojniku in te spravil v zadrego, a pustiva zdaj to ... Si tudi pisec oz. kronist AN na GL. Kako dolgo že spremljaš in kako dobro poznaš naše alpinistično dogajanje? Domače in tudi tuje alpinistično dogajanje spremljam že 25 let in jo poznam zelo dobro. Tisti, ki me poznajo bi potrdili, da sem dobro seznanjen z zgodovino alpinizma, smermi v naših in tujih stenah. Morda v zadnjem času malo pešam, sem bil preveč časa na višini ...

Leti to na Visoke gore, ubijalke možganskih celic? Meniš, da so bile stvari predstavljene pretirano? Morda malo. Znano je dejstvo, da višina ubija možganske celice. To verjamem in opažam tudi pri sebi. A proces je reverzibilen, torej predvsem kratkotrjana izguba spomina. Alkohol prav tako ubija možganske celice, pa se tistemu piru po turi niti slučajno ne bo nihče odrekel.

Vrniva se k AN. Kakšen kriterij imata s Petrom Mežnarjem? Objavita vse, kar dobita? Objaviva vse, kar pride v nabiralnik. Res nimava posebnega sita. Seveda pa nameniva dobrih vzponom več prostora in tudi več besed.

Je objava dovolj? Se ti ne zdi, da bi bilo dobro včasih kaj pokomentirati, realno vrednotiti in primerjati med sebj? Mislim, da ob vsakem pomembnem vzponu dodava dovolj mesa, da izstopi iz povprečnih AN.

Imamo v Slovenija avtoriteto na tem področju, ki bi si kaj takega lahko privoščila ali bolje - si upala? V Sloveniji je kar nekaj ljudi, ki bi mirno lahko vrednotili dosežke. Mednje štejem tudi naju s Petrom. Vendar se nekateri pač ukvarjajo z drugimi stvarmi, nekateri pa tega ne počnejo zaradi ljubega miru. Veliko je ljudi, ki so dovolj zaverovani vase ali zgolj primitivni in bi potem bljuvali žolč. Franci Savenc je sicer res dobro sito in je na GL zelo dvignil nivo komuniciranja.Vse, ki se prijavijo z lažnim imenom enostavno zbriše. Komaj si predstavljam, kako mizerne kreature so ljudje, ki se prijavijo pod lažnim imenom in potem žalijo in pljuvajo vsevprek.

Franci je »sistemsko« lepo uredil stvari, mogoče bralci pogrešajo kakšen komentar, ki stvari postavi na prava mesta. Sicer to prevzame rumeni tisk ... Misliš, da so bili posamezni dosežki našega alpinizma ustrezno predstavljeni in vrednoteni? Se je komu dalo preveč in drugemu premalo teže? Žal živimo v času, ko je veličina dosežka zelo odvisna od tega, koliko se o njem govori. Odličen vzpon v Jorassih (No Siesta) naveze Lukić,Grmovšek je šel mimo dokaj neopazno, jesenska odprava naveze Prezelj, Lindič, Blagus je bila predstavljena na vseh pomembnejših svetovnih alpinističnih portalih, a vesoljne slave niso poželi. Kolikor jih poznam po tem niti ne hrepenijo. Torej običajno leto v smislu medijske in obče pozornosti. Daleč največ pozornosti sta prevzeli žalostni nesreči Oderlapa in Humarja.

Je ob »največjih« dogodkih našega alpinizma (npr. Humarjev Daulagiri) ostalo nekaj nedorečenega, bi bilo potrebno zdaj z distance kaj dodati? Slika znotraj stroke je drugačna, kot tista v širši javnosti ... Za šankom ni problema, a tule ne več. Po Nanga Parbatu sem se s spisom Naš Tomaž zelo izpostavil in potem poslušal blebetanja o zavisti in podobne neumnosti. Tega se mi sedaj ne da več. Poleg tega se je Tomaž letos žalostno ponesrečil. Naj počiva v miru!

Poglejva torej leto 2009, kateri so vrhunci lanskega leta? V Himalaji visoko kotirajo Wedge Peak (Bullock, Housman), prosto Eternal Flame v Trangu (Huberja), naši v Bagiratijih. V Evropi Steckovo dirkanje po Zadnjih treh problemih Alp in prosta ponovitev Japonske v Eigerju.

In v Sloveniji?
Pri nas so to Via Montura v Travniku (Karo, Lindič), prosti Norčki (Krajnc), Spominska smer Mihe Valiča v Triglavu (Hrastelj in jaz), ...

Torej si še vedno v formi. Kateri vzpon ti največ pomeni, najboljši šele pride? Trudim se! Letos mi je pomagala Tinčina nosečnost, poleti sem bil več doma in sem se res podolgem času spravil tudi v solidno športno plezalno formo in le pet mesecev po Everestu preplezal smer z oceno 8b. Zelo sem bil vesel! Za svoje najboljše štejem vzpone v Patagoniji. Tam mi res paše plezati, ni me strah, kot npr.visokih snežnih sten Himalaje.

Si profesionalni gorski vodnik, svoj vrhunec si doživel lani z vodenjem na Everest. To je lep dosežek, se je po njem kaj spremenilo? Še vedno sem kot športnik zaposlen pri Policiji. Z gorskim vodništvom si pa služim dodatni denar, ki ga potrebujem za aktivno ukvarjanje z alpinizmom, saj nimam nobenih sponzorjev. Sicer se pa ni z Everestom spremenilo nič bistvenega! Sploh v Sloveniji. Sam sem vrhunski alpinist, gorski vodnik z mednarodno licenco, v hribih sem več kot 150 dni na leto, vodil sem ljudi na Everest in imam na primer, ceno za sedem dni Haute Route 410 €. Sosedov Janez, ki je bil včasih alpinist, rad turno smuča, hodi v hribe in je dovolj podjeten, se bo spomnil, da bi se enkrat rad smučal med Chamonixom in Zermattom in še malo zaslužil. Zato bo plačal oglas na G-L, postavil ceno 250 € in zelo hitro zapolnil skupino. Hočem reči, da je v Sloveniji največkrat še vedno bolj pomebno, da je poceni, kot pa da je storitev strokovna, kvalitetna in varna. Moj CV mi pa zelo pomaga v tujini. Dobiti delo pri najpomembnejših angleških agencijah ni več problem.

Tam naj bi bile stvari urejene, kar GV radi poveste in dajete za zgled. Pri nas se stvari nikakor ne razčistijo. Na naših straneh smo se o tem pogovarjali s predsednikom ZGVS, ne dolgo nazaj je Slovenijo obkrožilo Univerzalno opozorilo ... Kar se tiče ureditve vodenja, smo trdno na Balkanu. Vodi lahko vsak, ki se mu v določenem trenutku tako zazdi. Študentje, alpinisti, kdorkoli, za majhno ceno. V ostalih alpskih državah in tudi nealpskih članicah UIAGM so stvari jasne. GVji so edini, ki lahko vodijo v svetu, ki zahteva uporabo vrvi. V kolikor se tam pojavi nekvalificiran vodnik, mu bo nadaljne življenje zagrenjeno z veliko kaznijo. In tega se vsi držijo. To je jasno tudi v vseh ostalih športih. Boste kje dobili nekvalificiranega, ki bo učil tenis, potapljanje, celo smučanje? Ne, edino v gorah je tega veliko.

Mogoče so kopja GV usmerjena v napačne tarče. Agencije in različni sp-ji so na trgu, nosijo zakonske obveznosti (preglednost poslovanja, davki), odgovarjajo strankam. Od tega živijo in če preživijo z nizkimi cenami, super, z nizko kvaliteto storitev verjetno ne bodo. Cene in nivo se znižujejo nekje drugje … To je drug problem, ki je praktično nerešljiv. Zato po mojem mnenju v Sloveniji še nekaj časa ne bo več kot pet gorskih vodnikov, ki bi se profesionalno ukvarjali samo z vodenjem slovenskih gostov. Vzrok je postsocialistična ureditev PZS. V mojem času so bili alpinistični odseki prostor, kjer so se zbirali ljudje, ki so se želeli ukvarjati z alpinizmom in glavna naloga odsekov je bila produkcija alpinistov, morda celo vrhunskih. V zadnjih letih se je večina AO-jev prelevila v shajališča ljudi, ki so jim ljube aktivnosti v naravi, druženje. Kar sploh ni slabo, a nima več dosti skupnega z alpinizmom kot športom. Seveda vsi ti ljudje ne iščejo druge ponudbe na tržišču, ki bi bila tako ali tako dražja. Gorski vodniki delamo individualno ali z majnimi skupinicami. V klubih ali na odsekih pa za malo plačilo delajo z množicami inštruktorji, ki so študenti ali drugje varno zaposleni. Pojavljajo se celo klubi, ki niso člani PZS in ponujajo gorniško izobraževanje. Učinkovitih vzvodov, ki bi to preprečili zaenkrat žal ni. Nam, gorskim vodnikom torej ostajajo le ljudje, ki res vedo kaj je gorski vodnik in kaj z njim pridobijo.

A približno tako je povsod, v množici različnih ponudb blaga in storitev naj bi stranke vendarle ločile zrno od plevela in se odločile za kvaliteto. Ni povsod tako! V Chamonixu ne moreš na Mont Blanc kar z nekim alpinistom s katerim dela lokalna agencija, ni variante. Nikjer v Alpah. Vse agencije delajo izključno z gorskimi vodniki. Res, gostje slej ko prej ločijo zrno od plevela kot praviš, sploh, ko gredo enkrat na zahtevnejšo turo z GV, v to sem prepričan. Seveda ne bom rekel, da je šolanje v AO-jih slabo, kje pa! Le pristop je drug!

V Franciji so si GV očitno izborili takšen položaj, ni pa nujno, da je to edina možnost in najbolj pošteno. "Lahko pa ponavljamo, kot papige ...", je bill tvoj komentar na vprašanje, zakaj se je Slovencem zaključek 100 m pod vrhom zdel sporen, Italijanom pa ne. Bi enako lahko veljalo še kje, pri GV na primer? V Sloveniji poklic GV prav zaradi dolgotrajnega ločevalnega procesa zrna od plevela zaenkrat ne more zaživeti popolnoma. Gre pa na bolje in sem optimist.
(S.R.)
Komentarji: 0   slike: 0


Led na Chamonixom
16. januar 2010 @ 10:44 | Teme Alpinizem.

Dve priročni, kratki a težki smeri na ledeniku Argentiere je britanski ledni specialist Nick Bullock preplezal tako rekoč po pomoti. Nick Bullock in Kenton Cool sta v stenah na ledeniku Argentiere nad Chamonixom nameravala ponoviti kratko ledno smer Home Wet Home. Do vstopa se pride s spustom z vrha stene. Angleža sta očitno zgrešila pravo smer in vstopila v še nepreplezan del stene. Po požlejenih skalah z milimetrskim ledom sta potegnila zelo verjetno novo smer, ki sta jo imenoval Homeward Bound in ocenila s škotsko VII,8, 70 m. Enake težave je ponudila tudi sosednja prvenstvena, ki jo je Bullock preplezal dva dni kasneje s Petom Bensonom - Homage to the Homeland (VII,8, 70 m).

Nick Bullock & DMM Rebell v akciji
UKC.com
Komentarji: 0   slike: 0


Ena najtežjih lednih
13. januar 2010 @ 20:16 | Teme Alpinizem.

V bližnjem Bad Gasteinu je preplezana ena najtežjih lednih smeri na svetu in najtežja v Avstriji. Albert Leichtfried in Benedikt Purner sta decembra potegnila najdaljšo ledno smer v Avstriji (Moonwalk,1000m, WI6/M7). Januarja sta se lotila še večjega zalogaja in 7.1. 2010 v dolini Gastein (Bad Gastein) preplezala Centercourt. Z oceno WI7+ je to, po mnenju avtorjev, najtežja povsem ledna smer v Avstriji in ena najtežjih na svetu.
Dolina ponuja res veliko. Potem, ko sta se ogrela v dveh klasičnih slapovih Supervisor (270 m, WI6) in Seidenraupe Direkt (200 m, WI5), sta vstopila v led levo od še neponovljene smeri Landunder (WI7) iz leta 1998.

300 metrov ledu za najboljše! Srednji dve smeri na sliki sta Centercourt WI7+ in Landunder WI7-.

Centercourt je postregel z napetim in zahtevnim plezanjem, živci in podlahti so bili polno obremenjeni. "Varovanje je bilo tako slabo, da sem imel občutek, da soliram, podlahti pa sem imel tako navite, kot da bi plezal M8/9. Toda varovanje je bilo na spectrih, peckerjih, malih camih in do pol zavrtanih 6 cm vijakih. Za nameščanje je bilo potrebno veliko inovativnosti" je komentiral Leichtfried. "Poznam samo še dve smeri v tem rangu. Second choice na Norveškem in Senda real v Čilu". Prvo je preplezal Kanadčan Gad, drugo pa prav Leichtfried.  (planetmountain.com, S.R.)
Komentarji: 0   slike: 0


Plaz pod Cerro Torrejem
09. januar 2010 @ 17:01 | Teme Alpinizem, Gorništvo.

Italijanski alpinist Fabio Giacomelli je umrl v plazu pod Cerro Torrejem. S partnerjem Eliom Orlandijem sta 1. januarja sestopala po poskusu vzpona v V steni. Snežilo je že dva dni, nasploh je bilo konec decembra vreme v Patagoniji obupno. Giacomelli je prvi končal spuste po vrvi in se odpravil v njuno snežno votlino, da bi zavrel vodo in pripravil večerjo. Približno ob devetih zvečer, ko je bil Orlandi še v steni, ga je presenetil plaz. Orlandi, odličen poznavalec Patagonije, ni v temi videl ničesar, a je kmalu dojel, kaj se je zgodilo. Med stalnim proženjem novih plazov je sam tri dni iskal in kopal, preden je mrtvega Fabia našel v čelnem delu plazovine. Petega januarja ga je, ne brez novih težav, na ramenih prinesel v vasico El Chantel.
Giacomelli in Orlandi, oba znana in izkušena alpinista, sta obrnila 200 metrov pod vrhom v novi prvenstveni smeri, kjer sta poskušala že leto pred tem. Želela sta osvojiti vrh in raztresti pepel pokojnega prijatelja Cesarino Fava, ki je umrl leta 2008 po objavi svojega prvenca, zgodovine gore Cerro Torre. 51 letni Giacomelli je zapustil ženo in dva otroka.

alpinist.com, planetmountain.com (S.R.)
Komentarji: 0   slike: 0


Druga stopnja Mt. Everesta
09. januar 2010 @ 10:58 | Teme Alpinizem, Gorništvo.

Znamenita stopnja v SV grebenu na višini 8600 m ima lepo zgodovino. O osvajanju Mt. Everesta je sicer težko povedati kaj novega. Je bil uspešen že eden prvih poskusov osvojitve najvišje gore na zemlji? Ali sta bila leta 1953 res prva na vrhu Hillary in Tensing ali sta morda že leta 1924 uspela Mallory in Irving? Slednja sta na Everestu umrla 8. junija 1924. Knjiga Primer Mallory avtorja Jochena Hemmleba se bere kot dobra kriminalka, a ob glavni zgodbi sta zanimivi tudi dve drugi: o takratni alpinistični opremi in konkretnih plezalnih težavah.

Fotografije iz leta 1920 so zanimive in presenetljive. Ljudje v višini nad 8000 metrov v jopičih iz gabardena in v usnjenih čevljih brez derez! Toda kar na prvi pogled izgleda primitivno in pomankljivo, ima tudi svoje kvalitete. Oblačila so rezultat dolgoletnih izkušenj iz polarnih ekspedicij. Kombinacija različnih materialov združuje toplotno izolacijo, parapropustnost, zaščito pred vetrom in omogoča gibljivost. Tako danes delujejo plasti termo perila in velurja pod takšno ali drugačno membrano. A membrane v tistih časih ni bilo. Takratna obleka je nekako zadoščala za hiter vzpon v lepem vremenu. Toda, če ni šlo vse gladko, če je bilo potrebno bivakirati ... Norton in Somervell sta leta 1924 kot prva jurišna naveza v takšnih oblačilih brez kisika prišla skoraj do 8600 m. Mallory je bil sprva odločno proti uporabi jeklenk, saj se mu je to zdelo nešportno. Zanje se je odločil šele, ko je spoznal, da sicer nima nobenih možnosti. Z Irwinom sta 8. junija zjutraj krenila proti vrhu. Vprašanje je, ali so ventili na jeklenkah s kisikom sploh delovali. Eden izmed ventilov naj bi puščal, to jeklenko so leta 1999 našli na 8480 metrih. To je do danes tudi zadnja, najvišja sled za obema pionirjema. Vse kar se je dogajalo višje so špekulacije. In višje sta le še znani Everestovi stopnji ...

Druga stopnja na 8600 metrih je visoka dobrih 20 metrov, krušljiva in zadnjih 5 metrov navpična, nekoliko previsna. Noell , ki se je takrat kot njuna podpora povzpel do zadnjega tabora, je sprva mislil, da ju je videl tu, ko so se za hip razkadili oblaki. Vendar kasneje ni bil več prepričan. Je možno, da je bilo to ključno mesto preplezano že leta 1924? "V takratnih čevljih z žeblji nikoli!" je odločen Reinhold Messner. "Če je bil katerikoli del takratne opreme primerljiv z današnjo, so bili čevlji", trdi ameriški snemalec in večkratni osvajalec Everesta David Breashears. "Mallory in Irvine bi stopnjo lahko preplezala, velja se zamisliti" pa meni Američan Anker, ki je tam uspel leta 2007. Stopnjo so leta 1960 zmogli Kitajci v mega ekspedicijskem stilu (214 članov, masa opreme, veliko časa). V petmetrski previsni poči so uporabili živo lestev, prvi v navezi je stopil soplezalcu na rame. Pri tem je sezul čevlje (?!) in kasneje izgubil obe stopali. Leta 1985 jo Katalonec Oscar Cadiach prvikrat prepleza prosto, leta 2001 jo Avstrijec Theo Fritsche prosto solira. Oba jo ocenita s V do V+. Leta 1997 je Drugo stopnjo plezal in kasneje nazorno opisal pokojni Pavle Kozjek: "Druga stopnja, dvajsetmetrski navpičen odstavek na višini malo pod 8700 metrov, je bila od nekdaj ključ do vrha Everesta s tibetanske strani. Tudi danes, ko so tam pritrjene vrvi in celo aluminijasta lestev. Da se ne bi utrujal z visenjem na rokah, sem se sklenil prebiti čeznjo naenkrat, brez vmesnih oddihov, ki so na takšni višini pravilo. Šlo je presenetljivo dobro in celo hitro, a dolg sem plačal takoj zatem: ležeč na produ in skrčen v dve gubi sem nekaj minut obupno lovil razredčeni himalajski zrak. A zadnja resnejša ovira je bila za menoj, pot do vrha bi od tam naprej morala biti le še vprašanje časa".
Kako se je končal vzpon na Streho sveta 8.6.1924? Pozno popoldan tistega dne se naveza izčrpana vrača. Pod prvo stopnjo se je zgodilo ... Irvine je izgubil cepin (najdejo ga 9 let kasneje), naveza se razdvoji, vrv se pretrga, Mallory omahne ... Truplo je prvi odkril kitajski alpinist leta 1975, ponovno pa ga je našla v ta nemen organizirana odprava leta 1999. Položaj in lega najdenega trupla ter sledi krvi na njegovi obleki kažejo, da je prvi padec preživel in se je šele kasneje smrtno ponesrečil. In Irwine? Izgleda, da ga je pri sestopu ujela tema in je potem pri bivakiranju na 8400 zmrznil. Tam je sedel 36 let, ko ga je presenečen zagledal še en kitajski alpinist.

»Tatort Mount Everest: Der Fall Mallory«, Neue Fakten und Hintergründe, Jochen Hemmleb 272 strani, € 24,95, Založba Langen-Müller, München 2009, Bergsteiger, gore-ljudje.net (S.R.)
Komentarji: 0   slike: 0


Alpe severnega morja
02. januar 2010 @ 15:57 | Teme Alpinizem.

Jadranje med ledenimi gorami, raziskovanje in plezanje na otokih ob zahodni obali Grenlandije ... lahko tudi kot popotnica v leto 2010: imeti svoj "veliki" cilj, videti in doživeti nekaj posebnega! 
Michele Maggioni and Daniele Bernasconi sta že leta 2006 prijadrala do Baffinovih otokov v polarnem krogu in tam preplezala pet novih smeri. Letos poleti sta se ponovno vkrcala na jadrnico Billy Bud in odplula do fjordov na zahodni obali Grenlandije, točneje do precej neznanega polotoka Qioge nasproti otoka Disko. "Kot Alpe, ki se zrcalijo v morju" sta opisala čudovito neraziskano pokrajino. "Vreme je bilo na najini strani, brez običajnega nadležnega mraza in vlažne megle. Lahko sva brez običajnih težkih oblačil jadrala med številnimi ledenimi gorami in jih občudovala".
Skupaj z Mario Christino Rapisardi, lastnico jadrnice Billy Bud sta na dveh bližnjih otokih v odličnem granitu preplezala dve novi smeri, obe na povsem čist način: Pavlova (6a, 11 raztežajev, 520 m, otok Adgap) in White Seagulls (5c, 10 raztežajev, 400 m, otok Qingussaq, rdeča smer na sliki levo, zelena je smer sestopa).
Za konec so se povzpeli še na 1831 metrov visok vrh, ki je bil prvič osvojen šele leta 1996. "Z vrha smo lahko opazovali neverjetno število čudovitih gora, ki spominjajo na Alpe" je bil navdušen Maggioni, "možnosti za nove smeri so izjemne ".
Alpinist.com (S.R.)
Komentarji: 0   slike: 0


3x Khumbu ali Kje se lahko konča smer?
02. januar 2010 @ 11:35 | Teme Alpinizem.

Več smeri namesto enega velikega cilja postaja trend modernih himalajskih odprav. Po slovenski trilogiji v Bagiratiju sedaj še italijanska v Nepalu, kjer so italijani "spornemu" vzponu dodali dve prvenstveni. "Fantom iz opere" spominja na najtežji mix v Les Droites.
Italijanska naveza je med 18. novembrom in 12. decembrom v nepalskem Khumbuju opravila tri prvenstvene vzpone. Prvemu v Hama Yomjuma sta v začetku decembra Bonino in Meli dodala 600 metrsko prvenstveno v Peak Khancha (5850 m): M’han dato 5 al modulo di misto … WI6 M7X A2). Trilogijo sta zaključila sredi decembra. The Phantom of the Opera sta plezala tri dni, težave v prostem plezanju so bile do 6b, mix je spominjal na najtežje v Les Droites (M6+), en raztežaj je bil tehničen (A1/A2).
Vrnimo se v november, ko so Italijani preplezali novo 1100 metrsko smer v Hama Yomjuma (5970m). Smer Ramri Keti (WI5+ M7 5a) so zaključili 100 m pod vrhom na polici pri skalni barieri, kar je botrovalo komentarjema na GL in ProMo blogu. Ne glede na to, da drugje (v tujih medijih) podobnih dvomov nismo zasledili, gre za zanimivo temo, ki ima vsaj dve plati. Ne da bi "navijali" za Italijane, da ne bo pomote! Na osnovi fotografije je težko soditi, ali gre za konec težav, ki bi opravičeval zaključek na tem mestu. Slutiti je, da se tam težave končajo oz. prekinejo, da je po polici možen obvoz levo ali desno. S stališča plezanja v Alpah in Dolomitih je to za plezalca konec vzpona. Je v Himalaji drugače, niso časi, ko je štel le vrh, minili celo na osemtisočakih?
Vrisana smer, ki se konča malo pod vrhom res bode v oči. Toda od daleč je težko soditi. Dokaj renomirana (?) naveza in relevantni (?) mediji (climbing.com, planetmountain.com) očitno niso videli problema. Bi ga morali? (S.R.)
Komentarji: 0   slike: 0