Gremo na zajle, športne ferate vabijo! Izraz morda ni najbolj posrečen, toda vzporednica s športnim plezanjem se ponuja sama po sebi (seveda le kar se izraza tiče).

Na ferate že dolgo ni treba več visoko v hribe, v  opremljeno plezalno pot zdaj lahko vstopimo tako rekoč s parkirišča. Ponudba  se je v zadnjih letih zelo povečala, še posebej pri naših severnih sosedih. Glavni cilj ni priti na vrh kakšne gore ali stene, ampak zgolj plezati po klinih in jeklenicah. Linije velikokrat ne sledijo naravnim prehodom, ampak namenoma iščejo težave.

Tudi pri feratah se je izoblikovala težavnostna lestvica. Od A navzgor, pa tja do F oz. G, kar je trenutno najvišja ocena.  Vzorčen primer je ferata Tuerkenkopf pri Železni Kaplji: dostop od parkirišča 3 minute, 240 višinskih in 600 dolžinskih metrov, s podrobno oceno vsakega detajla (skica smeri).  

Verjetno najtežja ferata na svetu je Extraplomix na Kanarskih otokih (Gran Canaria). Nastala je leta 2012, ima oceno G in je mestoma kar lepo previsna. Priporočljivo je obvladati VII plezalno stopnjo (!) in biti pozoren na to, da noge ostajajo v stiku z jeklenico. Ko obvisijo v zraku, več ali manj ni več pomoči. Video, skica in lokacija.

 

 

In če že omenjamo plezanje, potem je treba upoštevati, da so padci na feratah lahko zelo neugodni, saj se ne amortizirajo z vrvjo, kot  pri plezanju. Zato je izbira opreme še kako pomembna. Ključni del je seveda varovalni sistem, pa pas (lahko je običajen plezalni), čelada in rokavice. Čevlji so lahko nizki, polplezalni. Nahrbtnik v športni ferati lahko tudi pogrešamo. Več o ponudbi opreme .... 

In če ne drugje, se prav pri ocenah pokaže nekaj dilem tovrstno nadelanih poti. Namreč, težavnost ferate velikokrat ni v ničemer pogojena s konfiguracijo stene in naravno razčlenjenostjo, ampak s preprosto odločitvijo: kako pogosto se fiksira jeklenica in koliko klinov se zabije. Tako hitro pridemo do absurdne situacije, kot je čez previs viseča jeklenica, pritrjena na vsakih nekaj metrov. In ocena F je tu! Ali pa 20 m lestev, kaj ima to s plezanjem, z gorami? Seveda pa ni prav, da po takšnih primerih sodimo celotno dejavnost. Lepo speljana ferata po naravnih prehodih z dovolj racionalno izbiro železja je za neplezalce zanimiva oblika "plezanja".

Poglejmo za konec še nekaj športnih ferat v bližnji okolici:
- v Sloveniji: Pogačnikova pot na Grmado, Furlanova pot na Gradiško turo, Gonžarjeva peč nad Vinsko goro
- v soseščini: ferate v plezališču Kanzianiberg pri Finkensteinu (slika levo) pri Beljaku, ferata Turkenkopf pri Železni Kaplji, ferate v Glinščici pri Trstu.

 

Vabljeni na športne ferate z Vertigom!

Preberi tudi: Najtežja ferata

 

..